Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko poudarja, da so delavske pravice pri nas zakonsko zgledno urejene ter v skladu z evropskimi direktivami in mednarodnimi konvencijami. A žal je stanje v praksi drugačno tako zaradi ravnanj delodajalcev kot tudi zaradi premajhnega zavedanja delavcev o pravicah, ki jih imajo: »Tipičen primer so samozaposleni, ki opravljajo delo v primerih, ko so v celoti podani elementi delovnega razmerja, a kljub temu ne vlagajo tožb zoper naročnike takšnih storitev. Delodajalci pa takšen sistem zlorabljajo.«

Nižje kvalificirani delavci se ob tem spopadajo še z omejenimi možnostmi za napredovanje. Kot poudarja Zorko, delodajalci ne vlagajo v nižje kvalificirane delavce ter jih ne pošiljajo na dodatna izobraževanja in usposabljanja, saj si delodajalci pogosto ne želijo, da bi ti delavci dobili možnost napredovanja in s tem tudi višje plače oziroma premestitve na bolje plačano delovno mesto. Hkrati pa tudi delavci pogosto nimajo motivacije za dodatna usposabljanja oziroma izobraževanja: »Danes v službi preživimo ogromno časa v enem dnevu: od 8 do 10 ur, če prištejemo še pot na delo in z dela. To pomeni, da smo doma z družino zelo malo časa. Zato je težko pričakovati, da bi delavec v svojem prostem času še hodil na usposabljanja oziroma izobraževanja.«

Sodobno delovno okolje vse bolj zaznamuje tehnologija, prav tako ima vse večjo vlogo umetna inteligenca, nižje kvalificirani delavci pa na takšne spremembe niso pripravljeni: »V Sloveniji se niti ne začenja razprava o tem, nimamo nobene strategije za ta segment, niti v javnosti se ne govori veliko o tem. Sistem še vedno temelji na 90. letih prejšnjega stoletja.«
Zorko meni, da umetna inteligenca ne bo v celoti nadomestila delavcev, bodo pa morali znati delavci upravljati z umetno inteligenco: »Menim, da bodo spremembe na trgu dela tako hitre, da je zaposljivost teh ljudi dejansko ogrožena. In sicer zato, ker ne bodo znali upravljati z novimi tehnologijami in umetno inteligenco. In to po mojem mnenju ne velja samo za nižje kvalificirane delavce, ampak tudi za višje izobražen kader.«

Zorko še poudarja, da se tudi slovenski sindikati povezujejo s sindikati iz drugih evropskih držav v okviru Evropske konfederacije sindikatov in si prizadevajo skupaj načenjajo problematiko trga dela, delavskih pravic in socialne varnosti. Ob tem pa dodaja, da je rešitev mogoče najti samo s skupno evropsko politiko: »Skupna evropska zakonodaja je edina rešitev na tem področju. Najslabše je, če to prepustimo nacionalnim vladam, ker potem pride do velikih razlik med vzhodom in zahodom Evropske unije, med večjimi in manjšimi državami, povečala se bosta tudi socialni damping in nelojalna konkurenca.«

Blaž Pernat, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope