Politični analitik Aljaž Pengov Bitenc sicer pove, da ta zasuk v desno pri nas ni tako zelo izrazit kot kje drugod. "Tisto, kar se je v Sloveniji zgodilo, je, da so se glasovi na levo od sredine ali pa na sredini na levi razdelili tako, da so se volivci zbrali na desni in je zaradi tega desnica izpadla še močnejša, kot bi sicer, ker je bilo razlike do tretjega sedeža za Gibanje Svoboda okoli pet tisoč šeststo glasov, kar je malce manj kot en odstotek." Ob tem doda, da tudi če bi imela levica boljše kandidate, boljše kampanje in bolj konsistentna sporočila kar se tiče Evrope, bi bila razlika še vedno bila prisotna, a morda ne bi bila tako očitna. "Poraz gre vedno predvsem na račun poraženca. Mi lahko iščemo zdaj številke in razloge in tako dalje, ampak pogoji so bili za vse enaki. Mislim, da je tukaj ena od stvari, ki jih je treba omeniti tudi to, da so se vse stranke, ki so sodelovale, tega projekta evropskih volitev lotile zelo na približno in da tiste, ki so to počele resno, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne, imajo rezultate. SDS je ena od teh strank." Volitve z najvišjo udeležbo v zgodovini so SDS-u prinesle tudi najprepričljivejšo večino v zgodovini.
V primerjavi s prejšnjimi volitvami pa po mnenju Pengova Bitenca to ni bila posledica ne sprememb v demografiji in niti v preferencah volivcev. "Tisto, kar se je zgodilo, je tudi to, da so bili volivci vendarle majčkeno ozaveščeni glede pomembnosti teh volitev. To je absolutno pozitivno, ker so se že pred volitvami v anketah nakazovali trendi večje udeležbe. Vplivalo je tudi to, da ima vedno več generacije Z volilno pravico in kot vemo iz analiz, tudi globalnih, je generacija Z bolj politično aktivistično usmerjena. In seveda so bili tu tudi referendumi in tudi ti so dodali nekaj odstotkov k udeležbi, ker je tudi tiste, ki morda niso nameravali iti na evropske volitve, morda eno od referendumskih vprašanj razburilo do te mere, da so se potem volitev dejansko tudi udeležili." Ravno slednji so bili eden izmed glavnih vplivov na volivce na letošnjih volitvah. Kot vemo, je vladajoča koalicija stavila na to, da bodo referendumi na volišča pritegnili predvsem njihove podpornike ali pa ljudi, ki bi morda lahko postali njihovi podporniki. "Po drugi strani imamo seveda te neke splošne evropske teme, ki jih je desna sredina in tudi potem skrajna desnica kar dobro oblikovala v preteklih letih. Se pravi, v narekovajih, problematičnost zelenega prehoda, čeprav je ta manj problematičen, kot ga predstavljajo, vprašanje migracij, v končni fazi tudi vprašanje identitetne politike, ki zelo hitro resonirajo z volivci, čeprav so vzroki ali pa razlage bolj kompleksne kot morda ta populistični pristop k politiki. Tisto, kar se je v Sloveniji prav tako zgodilo, je bilo to, da so bile te volitve na neki način tudi ventil nezadovoljstva ali pa frustracije glede vlade Roberta Goloba."
Slovenija tako v Bruselj pošilja 9 kandidatov. Ali lahko pričakujemo, da bodo vplivali na politiko EU? Pengov Bitenc se ob tem pošali, da je bila "Ursula Von der Leyen leta 2019 potrjena z osmimi glasovi večine, kar pomeni, da tudi devet poslancev lahko vpliva, ampak to je instruktivna lekcija. Kot vemo, je v evropskem parlamentu večina dela opravljenega v odborih. Tako kot v vsakem parlamentu." Doda, da je torej veliko odvisno od tega, v katerih oz. kako vplivnih odborih si bodo zagotovili članstvo, in da je seveda "v naravi EU-ja je, da je parlament samo en od treh glavnih vplivov, tako da samo zaradi njih se stvari seveda ne bodo spremenile. Lahko pa pristavijo svoj delež v tem mozaiku, ki mu rečemo naša skupna evropska prihodnost in mislim, da volivci to od celotne deveterice absolutno lahko in smemo pričakovati."
Tatjana Milovanović, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope