Mladi generacije Z živijo v času, ko jih lahko skrbi ali bodo v prihodnje imeli službo in lastno bivališče, kako bodo na njihovo življenje vplivale podnebne spremembe, ali bodo lahko brezmejno potovali še naprej, in še bi lahko naštevali.

Ali v Sloveniji mladi generacije Z razmišljajo, da bi nekoč imeli družino, otroke? Koliko bi jih imeli in kdaj? Ali bodo raje svoje življenje posvetili karieri? Svoje razmišljanje so nam zaupale srednješolke, ki obiskujejo 3. letnik gimnazije, in so stare 17 in 18 let.

Maruša Kraljič: ''V svoji prihodnosti si ne želim otrok, ker se mi zdi, da bi se rajši skoncentrirala na svojo kariero, in ne družino. Zdi se mi tudi, da v zdajšnjih časih niti mentalno ne bi bila sposobna imeti otrok. Pač nisem pripravljena celotnega življenja dati za enega ali dva otroka.''

Larisa Korošec Krempl: ''V svoji prihodnosti se tudi jaz vidim kot mama, največkrat razmišljam o dveh otrocih, ampak si bom verjetno še velikokrat premislila. Dojemam družino kot nekaj najbolj pomembnega, mi je na prvem mestu. Vseeno pa bi rada v prihodnje še kaj dosegla, imam druge prioritete, tako da si ne predstavljam, čemu bom posvetila pozornosti, in kdaj bo prišla družina na prvo mesto, in kdaj bo čas za njo. Imam še zmedeno mnenje.''

Iva Okorn: ''V svoji prihodnosti se vidim kot mamo, dvema ali trem otrokom. Rada bi bila mama, ker mi je zelo všeč ta navezanost z otroci, in imam zelo rada otroke. Ne bi se toliko fokusirala na kariero, ampak bolj na družino, ker mi je to prioriteta, in na odnose z mojimi otroci in partnerjem. Drugo pa mi ni tako pomembno kot družina.''

Asja Hozjan: ''Rada bi bila mamica v prihodnosti, ampak bi kompenzirala to s kariero. Veliko bi rada tudi potovala in svojim otrokom pokazala veliko držav, ker sama tega nisem doživela. Želim biti mama dvema otrokoma, v družini smo sicer trije otroci, ampak se mi zdi to preveč. Rada bi tudi, da so otroci v približno enakem časovnem obdobju, saj imam sestro ki je šest let mlajša, in imava dosti slabše odnose kot pa brat in sestra, ki sva eno leto narazen.''

Lani se je v Sloveniji rodilo okoli 16.800 otrok, kar je najmanj po letu 1922, odkar imamo zanesljive podatke o številu rojenih. V Sloveniji je naravni prirast neprekinjeno negativen že od leta 2017. Lani je bil najbolj negativen do sedaj, negativen je bil vseh 12 mesecev.

Zala Jakša iz Statističnega urada Republike Slovenije je povedala, kako je z rodnostjo pri nas in ali imajo ljudje v Sloveniji otroke prej ali pozneje kot nekdaj, jih imajo več ali manj, in s katerimi demografskimi izzivi se srečujemo?

''Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila pred dvema letoma dobrih 31 let. 20 let nazaj so ženske v povprečju rojevale 2 leti prej, pred 40 leti pa skoraj 6 let prej. Tudi očetje so danes v povprečju starejši, leta 2022 so bili stari malo manj kot 34 let, leta 2009 pa 33 let. Povprečno število otrok na žensko je od leta 2011 dalje enako – 1,5. Med ženskami, ki so rodile, jih ima več kot polovica 2 otroka, 5% pa po 4 ali več otrok. Četrtina žensk, starejših od 15 let pa nima otrok. Pred 70 leti je bilo malo drugače. Več je bilo žensk brez otrok, 45%, tiste ki so jih imele, pa so jih imele po več, po 4 ali 5. Pri demografskih izzivih bi izpostavila nižanje stopnje rodnosti, ki pomeni povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi, in je bila leta 2022 1.55. Za naravno obnavljanje prebivalstva pa je potrebna stopnja rodnosti 2.1. Takšno stopnjo rodnosti smo nazadnje imeli leta 1980. Poleg tega se znižuje tudi število žensk v rodni dobi, to so ženske v starosti od 15 do 49 let. Njihovo število se je od leta 2000 do leta 2022 znižalo za 18%.''

Velik izziv pa je tudi staranje prebivalstva, ki že ima in bo imelo v prihodnje velik vpliv na trg dela. Danes je od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 34 starejših, v letu 2100 pa naj bi bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih 59 starejših.

Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet