Sonja Ferčak je profesorica sociologije in politične vsebine so del učnega programa, pravi. Na vprašanje, a so učitelji usposobljeni za učenje o političnih vsebinah, odgovarja:
'Menim, da smo učitelji družboslovnih predmetov, zgodovine, sociologije, filozofije teoretično seveda dovolj podkovani, je pa politika živa stvar, ki jo moraš nenehno spremljati, objektivno interpretirati, in seveda prenašati na dijake. Pri predmetu sociologija je to del predmetne snovi po predmetniku, ki se šele obravnava spomladi, in ni vezano točno na volitve. Je pa odvisno od vsakega učitelja, kdaj jih aktualizira. In, ja, jih aktualiziramo, ker jih moramo, takrat ko se pač zgodi.'

A kdaj dijaki izrazijo kakšno večjo željo, da bi spoznavali politiko?
'Splošna populacija dijakov ne kaže ravno nekega navdušenja, niso motivirani za politiko, dokler se v šoli ne srečajo s temi vsebinami, ki so predstavljene na njim zanimivejši način. Recimo, igramo igro vlog, in se postavijo v vlogo nekega politika, ustanovijo stranko, zastopajo svoje interese, in jih predlagajo sošolcem, in potem morda kdo pokaže navdušenje, ki ga na začetku ni. Ne delamo promocije, ampak želimo ozavestit potrebo vključevanja aktivnega državljana in vključevanja, ker to možnost imamo, ko smo polnoletni.'

A bi se lahko zgodilo, da bi ob izpolnitvi te starosti, vsi vaši dijaki šli volit?
'To so utopične želje, a verjamem, da se bo marsikdo odločil, in še na volitve, prav zaradi tega, kar se je naučil v razredu, ampak da bi pa šli vsi, mislim da se ne bo zgodilo.'

Dijake smo vprašali ali jih politika zanima, kdo jim o njej največ pove, kje najdejo največ informacij o volitvah, in ali jih v šoli o učijo o političnih temah. Ela Litrop je povedala:
'Rekla bi, da ja, ker mi dosti pomeni, kaj se dogaja v državi, tudi kako to vpliva na mene. Torej se zanimam, ne bi pa rekla, da mi je politika tako zelo zanimiva, da bi sama šla v njo. Tu imam pomisleke, ampak samo njeno delovanje, za to pa se definitivno zanimam.'

Kakšne volitve so letos na vrsti?
'Evropske volitve, v Evropski parlament. Tudi s šolo smo del enega projekta, kjer se poglabljamo v te stvari, in sem tudi bolj ozaveščena o tej temi.'

Kdo bi vas moral o tem informirati? Je to delo šol ali staršev?
'Jaz bi rekla, da preko socialnih omrežij, vseeno se mi zdi, da je to najbližji vir informacij, ki jih dobimo mladi ljudje, in mislim, da se najbolj mladi zanimamo za politiko preko tega vira.'

A Urbana Čuša politika zanima?
'Me zanima. Če bi me sicer vprašali kakšno leto nazaj, bi najbrž rekel – ne – ampak v zadnjem času, ko se bližam svojemu 18 letu, in bom dobil pravico voliti, sem se definitivno začel bolj zanimati za politiko.'

A imajo po tvojem mnenju EU poslanci kakšen vpliv?
'Vpliv definitivno imajo, saj imajo svoje sedeže v evropskem parlamentu. Imam pa občutek, da se naša država, tudi zaradi svoje majhnosti, mogoče malo zapostavlja, in se je ne vzame dovolj resno, in se moramo še toliko bolj potruditi, da se postavimo na zemljevid.'

Kje dobiš informacije o politiki?
'V šoli so me začeli malo bolj navduševati, saj imamo velikokrat o politiki pogovore, in se mi zdi, da je tudi moja odgovornost, da se o tem informiram, in grem na volitve. Glavna tema so zadnje čase podnebne spremembe, in kako se lahko z njimi spopadamo.'

A tvoje sošolce politika zanima tako kot tebe?
'Ne, občutek imam, da sošolcev politika ne zanima preveč, da se sploh ne informirajo o tem, občutek imam, da do tega, da bi šli na volitve, nikoli niti ne bo prišlo.'

Lea Pongrac je prav tako med dijaki, ki jih politika zanima. Pojasnila je takole:
'Mene osebno zanima politika, se mi zdi, da bi morala zanimati večino državljanov, saj gre le za našo državo. V zadnjem času sem veliko bolj začela brati novice o tem, kaj se dogajaj v politiki, tudi v mednarodni. Dogajanje spremljam preko socialnih omrežij, televizije in radia.'

A imajo EU volitve in poslanci kakšen vpliv?
'Definitivno ga imajo, če ga ne bi imeli, jih ne bi volili. Morda res ni največja njihov vloga, a odločitve pa vplivajo na nas, državljane.'

Kdo bi vas moral o politiki informirati?
'V idealnem svetu bi morali neke osnovne informacije dobiti od staršev in od šole. V šoli bi morali imeti več vsebin, ki bi objektivno predstavile politiko, kako deluje, sisteme, kaj se dogaja v njej. Posameznik, ki se odloči da bo v politiki delal, pa bi tudi moral imeti neke osnovne informacije o njej.'

Demokracija se začne s sodelovanjem ljudi. Prvi korak je glasovanje na volitvah, državnih in evropskih, tam sprejete odločitve vplivajo na naša življenja. Če ne glasujemo, ne moremo oblikovati prihodnosti, je zapisano na straneh Evropskega parlamenta. Ostaja pa vprašanje: 'Do katere mere pa jo lahko oblikujemo, če glasujemo?'

Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet