V tokratni oddaji Euranet Special bomo pod drobnogled vzeli predvsem udeležbo in odločitve mladih Evropejcev na nedavnih volitvah v evropski parlament.
Volilna udeležba se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v najmanj 14 državah članicah EU. Med državami, kjer je šlo tokrat na volišča veliko več ljudi kot leta 2019 je tudi Slovenija, kjer je volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk.
Slovenski mladi v raziskavi od svojih evropskih vrstnikov odstopajo glede pričakovanj, ki jih imajo od EU-ja. Z 41 odstotki je nadpovprečna njihova stopnja pričakovanj glede ohranjanja miru, krepitve mednarodne varnosti in spodbujanja mednarodnega sodelovanja. S 36 odstotki je nekoliko nadpovprečna tudi stopnja njihovih pričakovanj glede boja proti revščini ter gospodarski in socialni neenakosti.
O prvih rezultatih po volitvah smo se o udeležbi in pričakovanjih mladih pogovarjali z doc. dr. Matjažem Nahtigalom, s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.

» Evropska unije v celoti in posamezne države imajo zelo velike težave pri ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest, pri ustvarjanju kariernih priložnosti za mlade. To je vseevropski problem, ki se zelo lepo odziva in kaže na teh volitvah. je kar globalni problem. In jaz bi rekel, da so te volitve res zadnje opozorilo, da Evropska unija nujno potrebuje preusmeritev v smeri veliko bolj decentralizirane, vključujoče, proaktivnih razvojnih, trajnostnih politik in pa seveda mnogo bolj proaktivno vlogo v svetu, kot smo gledali v zadnjih dveh letih.«

Kako pa so se mladi odločali, kdo jih je znal najbolje nagovoriti v kampanji? Katerim strankam so dali svoj glas?

"Mladi ne glasujejo po avtomatizmu. In tudi v Evropi vidimo, kako so v Franciji glasovali. Tudi se znajo desnosredinske, skrajno desne populistične stranke, tudi približati mladim. Jordan Bardella v Franciji recimo, je prejel kar veliko število glasov mladih. Podobno mladi tudi v Vzhodni Nemčiji glasujejo za AFD in to bo terjalo še dodatne zelo natančne analize, kot ste omenili. Če bi rekel v Sloveniji je zelo nestabilna ta politična strankarska struktura, tako da se tudi glasovi prelivajo, prenašajo iz ene stranke na drugo. In če bi moral ugibati brez kakršnihkoli dovolj empiričnih analiz v tem trenutku, bi rekel, da se jih je kar veliko odločilo namesto etabliranih strank, koalicijskih strank, da so se nekako glasovi prelivali v smer stranke Vesna, bi jaz rekel."

O pričakovanjih mladih na letošnjih evropskih volitvah so mladi dijaki in študenti spregovorili tudi v televizijskem podcastu »EUvolitve 24: Kako bodo volili mladi?«
Prvič se je evropskih volitev udeležila tudi 18 letna dijakinja Alija:

»Mislim, da je to edino pravilno, to je nekakšna dolžnost aktivnega državljana. Jaz mislim da. In da lahko izkoristimo volitve kot svoj glas je neka res pravice ki jo moramo izkoristit.«

Tudi mladi Domen poudarja pomembnost udeležbe na volitvah:

»Mislim da je tudi neka državljanska dolžnost. Pa imam občutek tudi, da se večina ljudi ne zaveda, da so tudi evropske volitve čedalje bolj pomembne. Ker tudi Evropska unija, njeni akti in delovanje čedalje bolj vpliva na naše vsakodnevno življenje. In se mi zdi, da če ne izkoristiš svoje volilne pravice, pa se potem pritožuješ ...v bistvu, malo hinavsko, če že imaš možnost da bi vplival na nekaj, pa potem ne...«

Sicer pa več o tem, kakšni občutki so prevevali mlade, tudi prve volivce, ki so se podali na volišča drugod po Evropi, v našem Euranet Podcastu na portalu RTV365.