V preteklosti se je EU soočala s hitro rastočo brezposelnostjo mladih, zato je pripravila evropsko shemo jamstva za mlade, o kateri Mojca Pršina, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlovanje pravi:

''V okviru te sheme Jamstva za mlade je posebna pozornost namenjena prav tej skupini, se pravi 'NEETS' mladim. Ta shema državam članicam nalaga, da mora vsaka mlada oseba do 29 let, v roku štirih mesecev, ali po izstopu izobraževanja, po zaključku šolanja, ali po prijavi v register brezposelnih oseb, dobiti vsaj eno ponudbo. Lahko je to ponudba za nadaljnje izobraževanje, ponudba za zaposlitev, ponudba za vajeništvo itd. cilj te sheme za mlade je, da se oseba čim prej umakne iz položaja, v katerem nima zaposlitve, ali ni v izobraževanju, in čim prej preide ali na trg dela, ali nadaljnje izobraževanje. V Sloveniji to konkretno izvajamo preko Zavoda za zaposlovanje, pred pogoj da lahko oseba koristi to shemo pa je v tem, da se prijavi v evidenco kot iskalec zaposlitev ali brezposelna oseba, in potem lahko koristi vse učinke te sheme, kot so subvencije zavoda, za formalno in neformalno izobraževanje in drugo.''

Kako pa bi lahko motivirali za delo tiste mlade, ki zavestno odlašajo z zaposlitvijo, ker imajo drugačna pričakovanja kot prejšnje generacije glede svojega poklicnega življenja?

''Opažamo, da se delodajalci že prilagajajo novim pričakovanjem mladih glede dela, predvsem z uvajanjem fleksibilnih oblik dela, kot je delo od doma, morda skrajšani delovni čas, poleg tega pa opažamo vedno večji pomen digitalizacije gospodarstva, s tem pa se pojavljajo tudi novi poklici, nove zaposlitvene možnosti, ki so za mlade bolj privlačne, njim bolj pisane na kožo. Morda si želijo kariero graditi ravno na teh področjih, ki ne izhajajo tipično iz njihove izobrazbe. Ravno te netipične olike dela, in prehod v zeleno, so trenutno nekakšna spodbuda za mlade, da se znajdejo tudi v drugih, netradicionalnih poklicih.''

Blanka Rihter iz Zavoda RS za zaposlovanje izpostavlja poseben program za mlade 'NEETS'.

''Program ki bi ga še posebej omenila je Pumo +. To je projektno učenje mlajših odraslih, in ta program je namenjen izključno mladim, ki nimajo zaključene osnovne ali srednje šole, pa tudi niso zaposleni. Namenjen pa je ta program tudi mladim, ki samo razmišljajo, da bi šolanje opustili, in jim lahko na nek način nudi podporo pri tej njihovi odločitvi. Program izvajajo zunanji izvajalci, večinoma so to Ljudske univerze ali nevladne organizacije, ki izvajajo zelo raznolike projektne aktivnosti, ves čas se v programu nekaj dogaja, mladi so aktivni, lahko so tudi kreativni, na nek način odgovorni, vse to pa izvajajo v družbi svojih sovrstnikov. V programu so na voljo ves čas tudi mladinski delavci, mentorji, ki mladim pomagajo razmisliti kakšno prihodnost si želijo oblikovati. Z njimi pripravijo karierni načrt, ki jim potem pomaga, ali da se vključijo v izobraževanje ali v zaposlitev. Mladim ki nimajo zaključenega formalnega izobraževanja, pa bi želeli to urediti, na Zavodu za zaposlovanje pri tem prav tako pomagamo, in lahko zaključijo osnovno šolo, ali zadnji dve leti srednje šole, naj si bo poklicno izobraževanje, srednje strokovno ali splošno izobraževanje, prav tako jim pomagamo, da opravijo zaključni izpit, ali splošno maturo, ali se celo prekvalificirajo za deficitarni poklic. Vsi ti programi so za mlade brezplačni.''

Kako pa na Zavodu za zaposlovanje motivirajo za delo mlade, ki odlašajo z zaposlitvijo, ker imajo drugačna pričakovanja kot prejšnje generacije glede svojega poklicnega življenja?

''Zagotovo vidimo, da imajo mladi drugačna pričakovanja glede svojega poklicnega življenja kot prejšnje generacije. Mislimo da to spada v nek običajen tok sprememb v družbi. Mislim, da vsi opažamo, da mladi pričakujejo več od dela od doma, da želijo kvalitetno delovno okolje, dobre odnose na delovnem mestu, in da jih zanimajo možnosti kariernega razvoja, dostojno plačilo. In tudi delodajalci si vedno bolj prizadevajo izpolniti ta pričakovanja, ker jim je tudi v interesu, da obdržijo kader. Nekatera od teh pričakovanj mladih ki odlašajo zaposlitev, pa je lahko na začetku njihove karierne poti posledica njihove neizkušenosti. Recimo da si želijo opravljati kakšen poseben trendovski poklic. Mladi pogost tudi ne vidijo priložnosti za učenje v kakšni bolj običajni zaposlitvi na začetku kariere, ker vsako delovno mesto prinese del nalog, ki so bolj ali manj zanimive, vse pa je treba opraviti. ''

Rihterjeva še dodaja, da je pomembno, da mladi nekje začnejo, da se aktivirajo, da začnejo pridobivati delovne izkušnje, in da tudi sprejmejo realnost delovnega okolja, ter ponujene možnosti za učenje. In če ne drugega, jim trg dela hitro postavi omejitve.

Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet