Vsako leto se na svetu proizvede 80 milijard tekstilnih izdelkov. Posledično ni nenavadno, da ima tekstilna industrija tudi v Evropi pomembno vlogo - zaposluje 1,7 milijona ljudi in ustvari približno 166 milijard evrov prometa. Vendar pa predstavlja hitra moda ter njene poceni in hitro menjajoče se kolekcije tudi eno izmed najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu.

Tudi v Sloveniji se srečujemo s problemom hitre mode in posledično hitro rastočo količino odpadnega tekstila.

Obleka naredi človeka je projekt, v okviru katerega je v drugi polovici lanskega leta izšla raziskava o proizvodnji, potrošnji in ravnanju z odpadnimi oblačili v Sloveniji. Izvedli so jo Ekologi brez meja v sodelovanju s partnerji projekta društvom Focus in Pravično trgovino 3MUHE Slovenija.

V okviru raziskave so po besedah Žive Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije ugotovili, da »V Sloveniji dejansko proizvedemo okrog 24 milijonov kosov oblačil na leto. Zavržemo pa jih približno 12,3 kg na osebo, kar po naših raziskavi kaže na to, da smo nad povprečjem v Evropski Uniji, je pa res da številka EU in naša niso čisto primerljivi, ker metodologija pri opravljanju raziskave ni bila enaka.«

V anketi, ki so jo izvedli in v kateri je sodelovalo več kot 1300 Slovenskih potrošnikov, so bila tudi vprašanja o tem, zakaj zavržemo oblačila. »Največkrat je razlog to, da enostavno imamo oblačil preveč in da so precej slabe kakovosti. Namreč v Sloveniji proizvajamo sicer zelo kakovostna oblačila, ki jih pa v večini primerov izvažamo, uvažamo pa večinoma tekstil zelo zelo slabe kakovosti iz katerega se ne da potem nič narediti oz. se ga ne splača niti popravljati oz. uporabiti za ponovno uporabo.«

Dr. Aleksandra Lobnik, profesorica na Univerzi v Mariboru in direktorica Inštituta za okoljevarstvo in senzorje pa dodaja, da imamo v Sloveniji »slabše vzpostavljeno mrežo tako zbiranja odpadnega tekstila, kot recikliranja.« Povedala je tudi, da recikliranje mešanih materialov še vedno predstavlja izziv ter da danes še ni postavljene tovarne, ki bi znala reciklirati mešanice tekstilov, seveda se pa na tem področju ogromno dela raziskovalno. Tudi v Sloveniji. Eden takšnih je projekt Rezinteks, ki se je pričel leta 2015 in zaključil leta 2019. Po besedah Lobnikove je pomemben zato »ker smo v okviru tega projekta postavili prvič eno demonstracijsko pilotno napravo, ki lahko reciklira 30 ton tekstilnih odpadkov letno. Prvič se je v Resyntex projektu tudi demonstriralo, kako se lahko tudi rešuje problematika mešanih tekstilnih odpadkov, ki ne samo da so po svoji kemični strukturi različni, ampak so tudi obarvani, vsebujejo določene po obdelave.« Kar je prav tako pomembno pri projektu je to, da razgradnja tekstilnih odpadkov poteka v okolju prijaznih raztopinah, ki so narejene na vodni osnovi. Pri tem pa ne nastaja mikroplastika. »Mikroplastika je bolj prisotna zaradi mehanskega razgrajevanja, tukaj pa dejansko razgrajujemo kemično, kar pomeni, da celoten produkt razgradimo do monomerov. Torej, še bolj je pomembno tudi iz tega vidika, da se ta tekstilni odpadek v resnici zelo nadzorovano zbira in zelo nadzorovano reciklira do takšnih produktov, ki onemogočajo sekundarno onesnaževanje okolja.«

Vedno je bolje preprečevati, kot zdraviti pravijo. Učinkovita zaviralca hitre mode sta torej pametna potrošnja in ponovna uporaba. Kako sta se trenda prijela v Sloveniji?

Živa Lopatič pravi, da je njihova raziskava »pokazala, da manj kot 1% vseh oblačil, ki se odločimo, da jih ne bomo več uporabljali, zamenjamo ali pa damo v prodajo v trgovino iz druge roke. To se pravi, v bistvu je ta trend pri nas še zelo zelo zelo na začetku, čeprav je možnosti vedno več.«

In prihodnost? Glede na trende ni pričakovati zmanjševanja količine odvrženega tekstila. Načrt EU o tako imenovanem krožnem gospodarstvu razširja tudi na tekstil "pravico do popravil", ki naj bi bil sprejet še letos. Pripravljajo tudi novo strategijo za trajnostne tekstile, ki bi jo naj predstavili letos. Kako pa so ta področja trenutno urejena pri nas? Lopatičeva ob tem dodaja, da se pri nas »seveda z ničemer od tega še ne ukvarjamo. Mi imamo sicer zeleno javno naročanje, ki precej dobro pokriva ta segment, ga pa skoraj da ne uporabljamo v praksi. Druga stvar ki pa je je pa davčna olajšava za oblačila, ki jih ponovno uporabljamo oz. predelujemo oz. prodajamo kot rabljena oblačila.«

Pove še, da se s tem področjem v Sloveniji ukvarjajo socialna podjetja, ki bi se s pomočjo davčne olajšave s tem področjem še lažje ukvarjala. »S tem dejansko lahko po našem mnenju v najkrajšem času naredimo največjo spremembo. Je pa res, da tukaj obstaja direktiva s strani Evropske Unije, ki ureja področje DDV-ja in je treba to direktivo spremeniti. Se je pa že delno spremenila in je bila predstavljena v decembru lansko leto, jo pa še nismo seveda vpeljali v slovensko zakonodajo, tako da to področje je še pred nami.«

Modna industrija se torej spreminja, pri tem pa jo vodi povpraševanje nas, potrošnikov. Pred nami je še dolga pot, da bi ozdravili svojo odvisnost od hitre mode a zdi se, da se stvari, četudi počasi, premikajo v pravo smer.

Tatjana Milovanović Radio Slovenija Internacional / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope # Euranetplus