V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Dan epilepsije obeležujemo vsako leto vsak drugi ponedeljek v februarju. Letos je naneslo, da je danes ravno valentinovo in tudi zato so izbrali geslo »Odpri srce«. V preteklem tednu smo o epilepsiji govorili v oddaji Med štirimi stenami z dr. Natalijo Krajnc, dr. med., specialistko otroške nevrologije in specialistko pediatrije, strokovno direktorico Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in predsednico Društva Liga proti epilepsiji. Danes pa vam predstavljamo osebno zgodbo, zaupala nam jo je gospa Mateja Jakop, ki se je srečala s sinovo diagnozo, ko je bil star 3 leta, danes jih šteje 15. Luciji Fatur pripoveduje o začetkih, o vprašanjih, o prehojeni poti in o upanju za prihodnost.
Pogovor z Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija o sedanjosti in prihodnosti ter s Pavletom Jakopičem o utrinkih iz preteklosti radia, ki danes obeležuje svoj svetovni dan.
Mreži Demenci prijaznih točk, ki danes domuje že na skoraj 300 naslovih, se je danes pridružila tudi Splošna bolnišnica Jesenice. Točka je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem, zaposlenim ter ostalim v lokalni skupnosti, kamor se lahko obrnejo po informacije, povezane z boleznijo. »To je pomemben dan«, je na otvoritvi dejala predsednica združenja Spominčica Štefanija Lukić Zlobec, s katero se je ob tem dogodku na kratko pogovarjala Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Medtem ko so nekateri mandati ministrov za kulturo minili zelo medlo in hitro, je drugi mandat ministra Vaska Simonitija med najburnejšimi in najzahtevnejšimi. Izzivov za radijski pogovor je veliko. Za praznično oddajo ob 17-ih smo ga vprašali, koliko razmišlja o svoji podobi v javnosti, saj se zdi, kakor da mu je zanjo vseeno. Med temami pa smo se osredinili na najaktualnejše: na nedavno objavljene rezultate programskega razpisa, namenjenega štiriletnemu financiranju javnih kulturnih programov. Sodišče pa obravnava zahteve ministrstva po izselitvi nevladnikov iz Metelkove. Z Vaskom Simonitijem se je pogovarjal Aleksander Čobec.
Društvo Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture, je v zadnjih dveh letih postalo znano zaradi opozarjanja na status kulturnega sektorja, o katerem pred krizo nismo govorili. Vsaj ne na tak način. Danes smo priča spremembam, političnim in ekonomskim, ki nevladnike in samozaposlene pehajo v nezavidljiv položaj. Kakšno leto so preživljali, je Blažu Maziju povedala strokovna sodelavka Društva Asociacija Polona Torkar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Sarajevu smo se veselili prvega olimpijskega odličja za Slovence in Jugoslavijo, v Albertvilleu so zimske olimpijske in paraolimpijske igre prvič potekale na istem prizorišču, igre v Salt Lake Cityju so se v zgodovino prav toliko kot po zmagovalcih, vpisale po škandalih. Koliko olimpijskega duha je v teh mestih ostalo potem, ko je olimpijski ogenj ugasnil?
V Sarajevu smo se veselili prvega olimpijskega odličja za Slovence in Jugoslavijo, v Albertvilleu so zimske olimpijske in paraolimpijske igre prvič potekale na istem prizorišču, igre v Salt Lake Cityju so se v zgodovino prav toliko kot po zmagovalcih, vpisale po škandalih. Koliko olimpijskega duha je v teh mestih ostalo potem, ko je olimpijski ogenj ugasnil?
Zaščitne rokavice, razkužilne plastenke, zaščitne maske in uporabljeni testi so povečali količino odpadkov, ki jih zberemo vsak dan. Pravilno ravnanje z odpadno zaščitno opremo se nam zdi zelo pomembno, a marsikdo sploh ne ve, kam z odpadnim materialom oziroma v kateri zabojnik sodi. S tem vprašanjem smo se najprej obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer so na naša vprašanja odgovorili pisno oziroma ni zagotovilo sogovornika. Navajajo, da se podatki o odpadkih povezanih s COVID-19, ne evidentirajo in se o njih ne poroča na ravni, ki bi omogočala prikazovanje podatkov o količinah odpadnih mask, odpadnih testov za samotestiranje ipd. Vsaka bolnišnica pa mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki iz zdravstva, v katerem morajo biti opisane tako vse vrste odpadkov iz zdravstva kot tudi drugih odpadkov, ki nastajajo na območju opravljanja zdravstvene dejavnosti. Kam torej maskami, s testi za samotestiranje, sprašujemo Daria Roliha, vodjo poslovne enote ravnanja z odpadki pri Komunali Nova Gorica.
V zgodnjih jutranjih urah prve februarske nedelje se je v San Remu zaključil 72. festival italijanske popevke San Remo. Zmagovalca, ki sta postala tudi italijanska predstavnika na letošnjem izboru za pesem Evrovizije, sta Mahmood in Blanco z ljubezensko skladbo Brividi. V jutro na Prvem se je še s čisto svežimi vtisi in zgodbami letošnjega festivala San Remo oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Ta teden je bil objavljen razpis za vpis v prihodnje študijsko leto, prvič pa imajo Slovenci brez slovenskega državljanstva svojo razpisno kategorijo. Mladi rojaki iz sosednjih držav se lahko sicer vpišejo tudi kot študenti iz Slovenije in držav EU. Za Slovence brez slovenskega državljanstva pa je razpisanih 1061 vpisnih mest, kar je pomembno predvsem na fakultetah, kjer je vpis zaradi velikega zanimanja omejen. Študentom iz sosednjih držav pomaga tudi klub zamejskih študentov, ki deluje v Ljubljani in ga vodi Luka Paljk iz Ogleja, ki mu je po treh letih študija fizike Ljubljana postala drugi dom. Klub pa za bodoče slovenske bruce iz zamejstva danes pripravlja tudi spletni dan odprtih vrat...
Boj z rakom se začne pri preventivi, ki vključuje tudi tri presejalne programe za raka – Zora za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk in program Svit za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Podatki Registra raka kažejo, da smo v zadnjih dveh letih odkrivali manj novih primerov raka kot pred epidemijo, v zadnjem letu pa predvsem pri mlajših ženskah do 39. leta starosti odkrijejo premalo predrakavih sprememb na materničnem vratu.
Včeraj smo spet poročali o partnerskem nasilju, ki se je žal končalo s femicidom - umorom ženske. Kot poudarjajo strokovnjakinje, ki se s problematiko ukvarjajo, je intimnopartnersko nasilje ponavadi dolgotrajno in se stopnjuje. Svojci žrtve, prijatelji, bližnji, sosedje za nasilje velikokrat vedo, a ne ukrepajo pravočasno, umori pa so večinoma napovedani in bi jih lahko preprečili. O tem kako prepoznati nasilje, kako ukrepati in kam se lahko žrtve obrnejo po pomoč, lahko slišite v pogovoru z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo, Katjo Zabukovec Kerin.
Trg dela je sistem, ki se je oblikoval v 20. stoletju, sedaj pa počasi izginja – mladi na poklicni poti gledajo daleč v prihodnost; gospodarstvo, pa išče posameznike, ki jim ustvarja profit in jih potrebuje v tem trenutku. Pred petimi leti je bilo pri odločitvi za delodajalca na prvem mestu plačilo. Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2022 so pozitivni. Napovedujejo kar 2,8-odstotno rast števila zaposlenih in predvidevajo približno 33.000 zaposlitev. Tako kažejo rezultati najnovejše raziskave Napovednik zaposlovanja, v kateri je oktobra in novembra 2021 sodelovalo več kot 3.000 delodajalcev z desetimi ali več zaposlenimi iz vse Slovenije. Najpozitivnejše napovedi glede gibanja zaposlovanja so v gradbeništvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu. V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani: zidarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci in prodajalci. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočala že več kot polovica delodajalcev (51,2 %). V skupini velikih delodajalcev se jih je s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečevalo tri četrtine. Podatki kažejo, da se neskladja na trgu dela poglabljajo, težave delodajalcev z iskanjem kadra so vse pogostejše. Dobra polovica delodajalcev (52 %) v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadra. Najbolj zaskrbljeni so delodajalci iz gostinstva ter zdravstva in socialnega varstva: več kot 70 % jih v prihodnosti pričakuje težave z iskanjem kadra.
Goriški radič bi ostal lokalna posebnost, če ga domačini pred leti ne bi potegnili iz pozabe. Pa ne zato, ker ga sami ne bi znali dovolj ceniti ,temveč zato, da so to svojevrstno kulinarično posebnost spoznali širše po Sloveniji. Na ožjem Goriškem bodo nekateri gostinci do sredine februarja sukénski régut ponujali na svojih krožnikih in s tem nadaljevali promocijo te vrtnine, ki sredi zime razvaja z okusom, vitamini in lepoto, poroča Nataša Uršič.
Pred dnevi je javnost šokirala novica o samomoru osnovnošolke. Ta skrajen korak – samomor – sproža vrsto vprašanj, če pa gre za otroka, je tragedija še toliko hujša – ali znamo odrasli prisluhniti otrokom, jim pomagati, prepoznati stiske, misli, ki lahko vodijo tudi do teh skrajnih dejanj. Po uradnih statistikah je v letu 2021 v Sloveniji naredilo samomor 407 ljudi. Med temi so tudi mladoletni, torej otroci, stari manj kot 18 let. Z mag. Nino Krohne in dr. Albertom Mrgoletom smo govorili o preprečevanju samomorov med mladostniki.
Eden od konkretnejših korakov za zmanjševanje obremenitev okolja in učinkovitejše rabe surovin je pobuda za čim prejšnjo uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. Na tak način se zbere tudi do 3- krat več ločenega materiala za recikliranje plastenk. Pobuda, ki je po vzoru evropskih držav prišla iz Združenja industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije in je v sozvočju s prizadevanji nevladnih naravo in okoljevarstvenih organizacij, je na ministrstvu za okolje naletela na pozitiven odziv. Po optimističnem scenariju bi kavcijski sistem za plastenke in pločevinke pijač v praksi pri nas lahko zaživel čez dve leti. Podrobneje o tem Jernejka Drolec.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete.
