Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
V obdobju epidemije koronavirusa so zelo dejavne humanitarne organizacije, ki stremijo k temu, da nihče ne ostane brez hrane, vode in strehe nad glavo. Kot poudarja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, se je število pomoči potrebnih v zadnjih mesecih povečalo od 5-10%. Že aprila je bilo rečeno, da je Rdeči križ Slovenije v obdobju epidemije za pomoč dodano zaprosilo več kot 1000 ljudi. Predsednica Rdečega Križa Slovenije Vesna Mikuž dodaja, da so aprila razdelili za tretjino več hrane kot lansko mesečno povprečje. Nevarnost za okužbo z novim koronavirusom imajo v mislih tudi organizatorji letovanj za otroke. Tako je prišlo do odpovedi nekaterih napovedanih letovanj. Generalna sekretarka na Zvezi prijateljev mladine Slovenije Breda Krašna dodaja, da nekatera društva in zveze po Sloveniji letovanja organizirajo že skoraj 30 let. Več Marko Rozman.
Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi SDS-ov minister Vasko Simoniti, je v četrtek popoldne objavilo predloge sprememb treh medijskih zakonov, med njimi tudi zakona o Radioteleviziji Slovenija. Namen zakona z zgolj petdnevnim rokom razprave je vzeti sredstva RTV-ju, ki že tako beleži izgube zaradi vse večjih, od zunaj naloženih finančnih obremenitev. Koliko milijonov od 120-ih, kolikor znaša letni proračun, bi po zdaj veljavnem predlogu RTV izgubila? Kakšne bi bile posledice, čemu bi se morali odpovedati? In kaj reči o SDS-ovem vprašalniku, ki ljudi sprašuje, ali je RTV v času epidemije poročal v podporo vladi, pristransko ali nepristransko. To so vprašanja, ki smo jih zastavili generalnemu direktorju RTV Igorju Kaduncu. Z njim se je pogovarjala Maja Derčar. Najprej sledi odgovor na vprašanje, koliko bi torej javni medijski servis izgubil, če bi obveljali zdaj zasnovani medijski zakoni?
Glasba na radiu nas zbuja ob jutrih, krajša nam razdalje med vožnjo in nas povabi v svojo družbo ob večerih. Povezuje nas z bližnjimi in daljnimi kraji, z ljudmi, ki razmišljajo podobno ali drugače kot mi. Morda jo včasih jemljemo kot nekaj samoumevnega in se niti ne zavedamo, da kakovostna glasbena produkcija zahteva premišljeno in načrtno delovanje vseh vpletenih – tako ustvarjalcev kot vseh tistih, ki stojijo med njimi in poslušalci. Radio Slovenija, še pred njim pa Radio Ljubljana, v slovenskem prostoru že od samega začetka, od leta 1928, soustvarja našo glasbeno krajino. V skoraj stotih letih se je pred njegovimi mikrofoni zvrstilo nešteto ustvarjalcev iz vseh glasbenih zvrsti, še posebej pozorno pa se posveča slovenskim glasbenikom. Štiri od njih smo danes povabili v naše studie, da nam spregovorijo o svojih sodelovanjih z Radiem Slovenija. V Ljubljani sta se nam pridružila Vlado Kreslin in Sašo Avsenik, v regionalnem studiu v Novi Gorici je bil z nami Marko Vuksanović (Avtomobili), iz studia Radia Maribor pa se je oglasil Sebastijan Lukovnjak (Leonart).
Danes mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj sto sedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. Več Neva Zajc.
Ministrstvo za kulturo je včeraj v javno obravnavo po tiho in brez obvestila vpletenim akterjem poslalo spremembe in dopolnitve kar treh medijskih zakonov: Zakona o RTV, Zakona o Slovenski tiskovni agenciji in Zakona o medijih. Odzive je poiskala Katja Arhar.
Topli poletni večeri na prostem bi bili čisto preveč prijetni, če si jih ne bi bilo treba deliti s komarji. Vedno jih je preveč in so preveč nadležni. Še zlasti v teh dneh pa se nam zdi, da jih je celo več kot minula poletja. Ali se nam to samo zdi, ali pa je res, da so se komarji letos iz neznanih razlogov namnožili? To vprašanje smo zastavili dr. Katji Kalan z oddelka za biodiverziteto Univerze na Primorskem in izvedeli, da jih res je več.
Leta 1810 so 11. julija v Ljubljani odprli Botanični vrt, imenovan tudi »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Ta tako na današnji lokaciji neprekinjeno deluje že 210 let in je edina nepretrgano delujoča ustanova, ki je nastala v obdobju Ilirskih provinc, kar ga uvršča v svetovni vrh. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. V teh dneh vrt, ki danes deluje v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, praznuje svojo 210-letnico. Že od začetka tedna se tako tam vrstijo številni dogodki, s katerimi Botanični vrt predstavlja svoje projekte in aktivnosti. Več pa Tadeja Bizilj.
Šolarji in mladi so na počitnicah, njihovi načrti so različni, prav gotovo pa so kar veliko tudi pred najrazličnejšimi zasloni. In če je bila pred časom na prvem mestu televizija, sta to zdaj pametni telefon in računalnik. Na njiju se najde marsikaj zanimivega, a strokovnjaki s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer deluje Točka osveščanja o varni rabi interneta safe.si, opozarjajo tudi na prekomerno rabo digitalnih tehnologij in zasvojenost z njimi. Marko Puschner zato svetuje sprehode v naravo in izbris aplikacij, ki jih ne potrebujemo več. Pri tem opozarjajo tudi, da moramo najprej izbrisati uporabniški račun, šele nato pa aplikacijo na telefonu ...
Potem ko je nadzorni svet Telekoma Slovenije včeraj prodal Planet TV madžarski televizijski hiši TV2, povezane s tamkajšnjo vladajočo stranko Viktorja Orbana, je Simeona Rogelj zbrala odzive o tem, kakšne posledice bi utegnila imeti ta prodaja.
Kristijan Krajnčan je prvi slovenski glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti v polfinale jazzovskega tekmovanja za godala Zbigniew Seifert. Na tem prestižnem tekmovanju na Poljskem se vsaki dve leti predstavi dober ducat violinistov, violistov in violončelistov z vsega sveta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ministrstvo za kmetijstvo predlaga ukinitev nacionalne odredbe, ki je prepovedala čebelam smrtonosne pesticide, saj so presodili, ni potrebe po nacionalnem podvajanju predpisov z evropskimi.
Iz besedila osnutka, ki so ga pred dnevi pridobili nekateri mediji, je razvidno, da je namen vlade tri odstotke prispevka nameniti javni službi Slovenske tiskovne agencije, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Poleg tega pa naj bi iz zavoda izločili še dejavnost oddajnikov in zvez in jo prenesli na novo gospodarsko družbo, v 100-odstotni državni lasti. Na predlog se je v pogovoru z Juretom Čepinom odzval generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Notranjski regijski park je tudi letos za otroke iz Cerknice in okolice pripravil poučne in zabavne raziskovalne počitnice. V sredo so si ogledali jamo Suhadolico in se preizkusili v ribolovu rdečeperk, včeraj so jo mahnili na potep po pisanih travnikih Menišije, danes pa odkrivajo izvire Cerkniškega jezera. Za kratek čas se jim je pridružil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Slovenska družba je vse bolj razdeljena. Med ljudmi je čutiti napetosti. Ne le zaradi različnih političnih mnenj, ampak tudi zaradi nejasnih in hitro spreminjajočih odločitev vlade glede ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Da je v družbi čutiti veliko frustracij in negotovosti, ugotavlja tudi profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, ki opozarja, da ljudje – zlasti v času krize, kot je tudi ta epidemija - potrebujejo jasne in verodostojne informacije. S Petrom Umekom se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Uporaba spletnih strani in spletnih orodij postaja normativ, ki se mu v sodobnem življenju vse teže izognemo. Septembra se izteče zakonski rok, do katerega morajo biti spletna mesta organov javnega sektorja ustrezno prilagojena in dostopna vsem, zlasti pa ljudem z različnimi oblikami invalidnosti in starejšm. Kako pomembno je zagotoviti enak dostop do spletišč in si pri tem prizadevati za večjo vključenost vseh skupin z različnimi invalidnostmi in kaj pomeni NSIOS-ov certifikat spletne dostopnosti, o tem v prispevku Petre Medved.
Letos bodo poletno sezono zaznamovali ukrepi proti širjenju koronavirusa, kar so že izkusila tudi številna kopališča.Ta bodo zaradi strožjih pravil lahko sprejela manj obiskovalcev. Kljub temu se na bazene življenje vrača nazaj tudi zaradi pričetka poletnih počitnic. Kopalci morajo med kopanjem v bazenih upoštevati medsebojno razdaljo dva metra, zunaj meter in pol, v notranjih prostorih pa nositi masko. Da so ležalniki ustrezno razkuženi in med seboj umaknjeni za meter in pol pa skrbijo predvsem reševalci iz vode, ki obiskovalce tudi opozarjajo na novo kulturo kopanja na kopališčih.
Potem ko je že kazalo, da bo epidemija koronavirusa v Evropi v glavnem izzvenela, se število okužb vsaj v delu spet povečuje, Razmere so zaskrbljujoče zlasti na Zahodnem Balkanu, ki je očitno postal največje žarišče v Evropi. In od tam se vsaj deloma okužbe širijo v druge del stare celine. Vodja strokovne skupine za boj proti koronavirusu pri slovenski vladi Bojana Beovič je razmere na Balkanu celo primerjala s tistimi v Italiji ob začetku pandemije. Zanimivo pa je, da je Evropska unija Srbijo in Črno goro uvrstila na seznam držav, s katerimi so meje odprte. Sicer pa nekaj več podrobnosti o najnovejšem dogajanju v tem delu sveta z našim beograjski dopisnikom Boštjanom Anžinom.
Ko zbolimo, nam obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča odsotnost z delovnega mesta in za prvih 30 dni bolniške odsotnosti nam mora delno nadomestilo plače izplačati delodajalec. Če je bolezen težja oz. dolgotrajnejša, o podaljšanju bolniške odsotnosti odloča zdravniška komisija na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod pa tudi izplača nadomestilo plače. Zaplete se, ko komisija zamuja z odločitvijo in zaposleni, ki je pravočasno dal vlogo za odobritev dolgotrajne bolniške odsotnosti, ne more delati, odločbe o bolniški odsotnosti pa še ni prejel. Takšna je zgodba našega poslušalca, ki je želel ostati anonimen.
Neveljaven email naslov