Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
4546 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako je mogoče, da se Slovenija in Italija ne moreta uskladiti pri podeljevanju radijskih frekvenc, tako da radijske postaje, ki imajo oddajnike v bližini meddržavne meje, druga drugo motijo in si tako onemogočajo oddajanje? Kako je mogoče, da italijanska radijska postaja dobi tožbo proti slovenski radijski postaji, ki spoštuje vse državne in mednarodne predpise, in kako je mogoče, da slovensko sodišče tako tožbo potrdi? O zapletih, ki jih lahko povzroči italijansko neupoštevanje mednarodne pogodbe o dodeljevanju radijskih frekvenc - kar je, mimogrede, suverena pravica Italije - in o motnjah, ki prebivalcem obmejnega območja pogosto preprečijo spremljanje radijskega programa ter o možnih rešitvah problematike smo razpravljali v četrtkovem popoldnevu na Prvem.
Skoraj ne mine dan, ko nas ne bi kdo izmed poslušalk in poslušalcev poklical s Primorske in opozoril, da nas zaradi motej frekvenc s strani italijanske radijske postaje težko posluša. Gre za desetletja star problem, ki je z aktualnim primerom Radia Center dobil novo poglavje. Na Prvem smo raziskali problematiko motenj frekvenc ob naši zahodni meji, poizvedeli, kaj je novega v primeru Radia Center in tudi, kakšni pravni mehanizmi ter možne rešitve stojijo za vsem tem.
Glavni razlog za dogajanje na radiofrekvenčnem prostoru na Primorskem je dejstvo, da Italija ne upošteva mednarodnega ženevskega sporazuma (1984), ki ureja področje radijskih frekvenc. Svojih frekvenc ni uskladila in tudi ne vpisala v mednarodni register radijskih frekvenc. Na to dejstvo je v minulem tednu znova opozorila Medijska zbornica pri GZS.
Po mnenju Medijske zbornice je primer Radia Center grožnja tudi preostalim slovenskim radijskim postajam na Primorskem, saj bo spodbudil italijanske radijske postaje k tožbam naših radijskih postaj na zahodni meji zaradi motenja radijskih frekvenc
Spomnimo: Tržaško sodišče je slovenski komercialni postaji naložilo plačilo odškodnine v višini več kot 150 000 evrov, ljubljansko okrajno sodišče pa je, ljub temu da tožba še ni pravnomočna, na podlagi zahteve italijanskega izdajatelja odredilo izvršbo in radiu blokiralo račun. Odločitvi ljubljanskega okrajnega sodišča je nasprotovalo tudi državno pravobranilstvo Slovenije, rekoč, da sodna odločitev italijanskega sodišča ni izvršljiva, saj je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. Več Nataša Lang:
Na Goriškem večjih motenj oziroma vpadov italijanskih radijskih postaj v frekvenčna območja javnega radia ni zaznati. Drugačna pa je zgodba z zasebnimi radijskimi postajami. Velik pritisk italijanskih signalov ob meji z Italijo čuti tudi Radio Koper. Poročata Valter Pregelj in Barbara Kampos:
RTV Slovenija se s temi motnjami ukvarja že vsaj štirideset let je povedal Miran Dolenec, vodja organizacijske enote oddajniki in zveze na RTV Slovenija.
“Moram ugotoviti, da doslej tega problema z Republiko Italijo nihče še ni uspel rešit”.
Po vstopu Slovenije v EU so se začele vrstiti tožbe italijanskih privatnih postaj proti slovenskim, tudi RTV Slovenija je do zdaj doživela sedem tožb.
“Zadeva je že prav komična, Italija, ki ne spoštuje mednarodnih sporazumov dodeljuje frekvence postajam, ki se nato lotijo tožbo proti nam. Vse tožbe so se nanašale na eno točko- gre za oddajni center Kuk nad Kobaridom”.
Zaenkrat RTV Slovenija nima odprtih tožb, se pa ne počutijo na “varni strani”, sploh po zadnjem primeru Radia Center, je povedal.
“Jaz mislim, da so se v vseh teh letih radijske postaje naučile, kako je treba tožbo peljati, da pride do same izvršbe”.
Na nivoju ministrstev je bilo nekaj storjenega, a to ni imelo nobenih učinkov, je povedal Miran Dolenec in dodal, da
“je treba stvar spraviti na višje nivoje na vlado in na zunanje ministrstvo”.
Kako pa g. Dolenec odgovarja na pogosta vprašanja naših poslušalk in poslušalcev, ki kličejo, ker nas zaradi motenj ne slišijo?
“Vem da je to velik problem na naši strani meje. Lahko sicer jim povemo, da se bomo še naprej trudili, da bomo na nek način poskušali ta problem z Italijo urejati, po drugi strani pa bomo tudi na naši strani poskušali zagotoviti še kakšno oddajno točko več.”
Kot nam je povedal direktor Radia Center, Aleksander Žišt, je po njihovi pritožbi na sodišču v Trstu italijansko sodišče razveljavilo nadomestni izvršilni predlog zaradi neveljavnosti, na osnovi česar so dopolnili tudi ugovor na izvršbo na sodišču v Sloveniji. Več v posnetku:
“Če bodo ugotovili, da na nek način v Sloveniji ni kruha, torej ni denarja za ta njihova izsiljevanja, bodo morda v prihodnje malo bolj previdni in bodo nehali s tem”
“Gre za tak poseg Republike Italije v sfero Republike Slovenije, da bi morda lahko celo govorili o okupaciji določenega dela RF spektra, ki pa je, če izhajamo iz tega, da se državna suverenost razteza od pekla do neba, del ozemlja Republike Slovenije”.
O rešitvah smo povprašali tudi pri nacionalnem regulatorju trga elektronskih komunikacij. Na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) menijo, da je vzrok za spore med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami italijansko neupoštevanje mednarodne delitve radijskih frekvenc. Na AKOSU smo pred mikrofon povabili namestnika direktorja gospoda Marka Poharja ter odgovorno za posredovanje informacij medijem, mag. Tina Čuček:
“To je čisto njihova (italijanska op.a.) politična odločitev, da nečesa ne sprejmejo. Problem, ki ga vidimo, je, da s tem motijo ne samo Slovenijo, ampak tudi ostale države.”
“Žal je v mednarodnem pravu tako, da ni nekega sodišča oziroma organa, ki bi države prisiljeval v to, da izvršujejo mednarodne pogodbe. Država je lahko deležna zgolj graje ali zgražanja, ne obstaja pa neko učinkovito sredstvo, ki bi državo prisilo v izvrševanje takšne pogodbe”
Konkreten primer Radia Center pa ni primer spora med državama, pač pa spora med dvema pravnima subjektoma, slovenskim in italijanskim. Tudi italijanske radijske postaje se namreč držijo pravnega reda, ki velja na njihovem ozemlju, država pa jim podeljuje radijske frekvence, ki jih lahko v skladu v Ženevsko pogodbo že uporablja radijska postaja sosednje države. Tako je italijanska radijska postaja tožila slovensko na italijanskem sodišču, tožbo dobila, slovensko sodišče pa je tožbo italijanskega priznalo. Kako se je lahko to zgodilo?
“Dejstvo, da sta tako Slovenija kot Italija članica EU to za sabo potegne uporabo določenih predpisov, evropskih uredb, ki urejajo čezmejno priznanje sodb iz ene države članice, v drugi državi članici. In tu je prišlo ravno do tega”
Seveda pa imajo enako možnost tožb zoper italijanske tudi slovenske radijske postaje in ne bi je uporabile prvič.
Tako slovenske kot tudi italijanske radijske postaje se lahko tako med seboj tožijo zaradi motenja oddajanja po pravnem redu svojih držav v nedogled, brez prave možnosti za razumno rešitev spora.
“Moje mnenje je, da je popolnoma absurdno, da država Slovenija ali pa njeni pravni subjekti imajo škodo, ker spoštujejo mednarodno zakonodajo”.
Miha Šalehar poslušalce sprašuje o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
V Braziliji se je v zadnji tretjini lanskega leta za več kot 10 krat povečalo število novorojenčkov z mikrocefalijo. Kljub temu, da še niso dokazali povezave, so nekateri za to okrivili virus Zika. Ker virus poznamo že več kot 65 let, razširjen pa je po tropskih državah več kontinentov, se postavlja vprašanje, zakaj naj bi mikrocefalijo začel povzročati prav zdaj in prav v Braziliji. Kljub vsemu je medtem brazilska vlada napovedala vojno komarjem in namerava za to angažirati 200 tisoč vojakov.
Tehnološki park Ljubljana praznuje 20 letnico delovanja; in če nekaj delaš z ljubeznijo potem se skorajda ne zavedaš, kako hitro mine čas, ocenjuje direktor Tehnološkega parka Ljubljana mag. Iztok Lesjak. Začeli so skromno, z idejami, ki so jih prelili na papir in jih preverili med vodilnimi v Inštitutu Jožef Štefan. Potem so na omenjenem inštitutu gostovali dve leti . Tam je nastalo tudi prvih 11 podjetij. Nato jim je uspelo prepričati tudi druge ustanove, da je Tehnološki park nekaj svežega in potrebnega za razvoj in nastanek novih podjetij. Prispevek Milana Trobiča.
Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO
Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO
Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.
Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
Večina zavezancev za dohodnino že nekaj let dobiva informativne izračune dohodnine od Finančne uprave Republike Slovenije, tako da jim ni treba oddajati dohodninskih napovedi. Le kakšen odstotek zavezancev za dohodnino mora kljub vsemu oddati dohodninsko napoved. Na Prvem programu smo pred mikrofon povabili Neli Komar Novak, ki nam je povedala, kdo mora kljub vsemu sam oddati dohodninsko napoved in kakšne so spremembe v zvezi z informativnimi izračuni in napovedmi dohodnine za leto 2015. Z Neli Komar Novak se je pogovarjala Cirila Štuber.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
Dr. Jože Mencinger, gospodarski minister v Slovenski vladi 1990; Jože Stanič, nekdanji direktor Gorenja; Marko Funkl, samostojni podjetnik in aktivist o gospodarstvu in trgu dela pred 25 leti, danes in čez 25 let.
Internet gotovo spada med največje dosežke 20. stoletja. V Sloveniji oziroma še v Jugoslaviji z začetki interneta povezujemo Inštitut Jožefa Stefana, ki je imel takrat zadovoljivo opremo in zagnane sodelavce. A ni šlo vse tako gladko in Inštitut se je v omrežje, z Nizozemsko, povezal šele v najbolj napetem obdobju leta 1991. Internet je tako odigral precej pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije, ko so ljudje v tujino pošiljali podatke o dogajanju. Menda so v časopisu Politika celo napisali, da so imela ta elektronska sporočila slovenskih raziskovalcev večji vpliv na osamosvojitev kot potovanja naših politikov. Prav uporaba interneta v času vojne pa je vplivala tudi na njegov prihodnji razvoj. In kje smo na tem področju, ko ne govorimo več le o internetu in prenosu datotek in pošte, ampak o svetovnem spletu, ki ga s pametnimi telefoni tako rekoč vsi nosimo s seboj?
Če niste začutili, da se je Sila znova zbudila in začela nov pohod, potem verjetno živite v galaksiji daleč daleč stran – najbolj pričakovana filmska premiera tega desetletja je minuli teden prekinila skoraj neverjetno zanimanje ljubiteljev tega žanra širom sveta. Navdušila ni le gledalcev, ki so samo v prvem vikendu v blagajno studia Disney prinesli rekordnih 517 milijonov dolarjev, ampak tudi filmske kritike. Nov, že sedmi del filmske franšize je več kot upravičil tudi pričakovanja finančnega uspeha in sledi poti, ki jo je tudi tudi na tem področju začrtal njen avtor George Lucas. Do zdaj je saga prinesla neverjetnih 26 milijard dolarjev zaslužka, od tega so največ prislužile igrače – več kot 8 in pol milijard. Skoraj 5 milijard so prislužili filmi, ki so jih prodajali v obliki VHS kaset, DVD-jev in v digitalni obliki ter z izposojo. Velikanske tri milijarde dobička so prinesle tudi videoigre, povezane s franšizo. Kino vstopnice so do danes prinesle z novim, sedmim delom več kot 4 milijarde in pol. Ljudje so na nov del sage čakali tudi pred kinodvoranami – več dni skupaj. Sila je dejansko zbudila franšizo, katere sodobni verniki so na novo poglavje vesoljskega evangelija čakali deset let. Zdaj pričakujemo nadaljevanja, ki naj bi jih bilo še vsaj 5 glede na izjave očeta Vojne zvezd, Georga Lucasa. Ta je že v času prve trilogije zatrdil, da je napisal skupaj 12 delov. Bo takrat neskončne sage zares konec? Verjetno ne, če gre verjeti tezi, da je zaslužek tisti, ki bo na koncu odločil, koliko časa se bo saga še nadaljevala.
Neveljaven email naslov