Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mudi se tudi z gradnjo drugega tira, saj bo v Kočevje potrebno dostavljati sol za morske leve
Dolga desetletja zaprta in zapostavljena Kočevska v zadnjem obdobju v vsestranskem razvoju tako rekoč prehiteva samo sebe. Poleg velikih naložb – na primer graditve japonske tovarne Yaskawa – je vse uspešnejša tudi v turizmu. Po odprtju imenitnega hostla v občinskem središču in avtokampa s počivališčem za avtodome ob Kočevskem jezeru bodo zdaj v tem priljubljenem zbirališču kopalcev, jadralcev, ribičev in drugih ljubiteljev neokrnjene narave poskrbeli še za dodatno popestritev živalskega sveta. Kot poroča naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj bodo v Kočevsko jezero, kjer domujejo tudi do 2 metra dolgi in 50 kilogramov težki somi, bodo naselili tri pare morskih levov, ki jih sicer pri nas za zdaj lahko občudujemo le v ljubljanskem Živalskem vrtu. O tem se je minuli teden kočevski župan Vladimir Prebilič na obisku v Strasbourgu dogovoril s predstavniki Južnoafriške republike, ki s Svetom Evrope sodeluje kot partnerska država. Ti so mu razložili, da se je populacija morskih levov zaradi stroge zaščite pri njih zelo razmnožila, zato jo želijo deloma razseliti po svetu.
Prav zaradi morskih levov se mudi z graditvijo drugega tira, pravi poslušalec Božo, ki je poklical v jutranji program Prvega. Potrebna bo namreč dostava soli v Kočevsko jezero, saj morski levi niso prilagojeni na sladko vodo.
V nedeljskem jutranjem programu, ko smo vas spraševali o prvoaprilskih in tudi drugih lažeh, so sodelovali še Tone, Darinka in Stanislava. Pravijo, da so laži upravičene takrat, ko preprečijo večjo škodo.
Ena od teorij pravi, da se prvoaprilsko šaljenje pričelo leta 1713, ko je francoski sončni kralj Ludvik XIV. 1. april razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.
Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu.
Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, da bi jih nato gojili doma.
Evropske nacionalne radiotelevizije si zelo rade privoščijo prvo aprilske šale. V petdesetih letih si je tako nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so objavili, da se je stolp v Pisi porušil. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča in ne več po levi.
1. april je dan, ko so nedolžne šale dovoljene. Se pa velikokrat zlažemo tudi sicer in nekatere od laži imajo hujše posledice. O najpogostejših lažeh smo se pogovarjali z detektivom Jankom Trivunovičem, ki se ukvarja predvsem z zavarovalniškimi primeri.
Pri delu Trivunovič uporablja poligraf ali detektor laži; je edini detektiv z licenco za njegovo uporabo v Sloveniji.
Smo se pa laganja v nedeljskem jutru na Prvem lotili tudi s pomočjo nevroznanstvenikov. Dr. Neil Garrett je podoktorski raziskovalec na Univerzi Princeton v ZDA, ki je skupaj s kolegi Univerze UCL in Univerze Duke objavil članek o tem, kako se naši možgani prilagodijo na nepoštenost oziroma laganje.
Več kot lažemo, lažje nam je in hitreje nam gre laž z jezika naslednjič, je ena od njihovih ugotovitev.
Več o tem smo povedali v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mudi se tudi z gradnjo drugega tira, saj bo v Kočevje potrebno dostavljati sol za morske leve
Dolga desetletja zaprta in zapostavljena Kočevska v zadnjem obdobju v vsestranskem razvoju tako rekoč prehiteva samo sebe. Poleg velikih naložb – na primer graditve japonske tovarne Yaskawa – je vse uspešnejša tudi v turizmu. Po odprtju imenitnega hostla v občinskem središču in avtokampa s počivališčem za avtodome ob Kočevskem jezeru bodo zdaj v tem priljubljenem zbirališču kopalcev, jadralcev, ribičev in drugih ljubiteljev neokrnjene narave poskrbeli še za dodatno popestritev živalskega sveta. Kot poroča naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj bodo v Kočevsko jezero, kjer domujejo tudi do 2 metra dolgi in 50 kilogramov težki somi, bodo naselili tri pare morskih levov, ki jih sicer pri nas za zdaj lahko občudujemo le v ljubljanskem Živalskem vrtu. O tem se je minuli teden kočevski župan Vladimir Prebilič na obisku v Strasbourgu dogovoril s predstavniki Južnoafriške republike, ki s Svetom Evrope sodeluje kot partnerska država. Ti so mu razložili, da se je populacija morskih levov zaradi stroge zaščite pri njih zelo razmnožila, zato jo želijo deloma razseliti po svetu.
Prav zaradi morskih levov se mudi z graditvijo drugega tira, pravi poslušalec Božo, ki je poklical v jutranji program Prvega. Potrebna bo namreč dostava soli v Kočevsko jezero, saj morski levi niso prilagojeni na sladko vodo.
V nedeljskem jutranjem programu, ko smo vas spraševali o prvoaprilskih in tudi drugih lažeh, so sodelovali še Tone, Darinka in Stanislava. Pravijo, da so laži upravičene takrat, ko preprečijo večjo škodo.
Ena od teorij pravi, da se prvoaprilsko šaljenje pričelo leta 1713, ko je francoski sončni kralj Ludvik XIV. 1. april razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.
Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu.
Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, da bi jih nato gojili doma.
Evropske nacionalne radiotelevizije si zelo rade privoščijo prvo aprilske šale. V petdesetih letih si je tako nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so objavili, da se je stolp v Pisi porušil. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča in ne več po levi.
1. april je dan, ko so nedolžne šale dovoljene. Se pa velikokrat zlažemo tudi sicer in nekatere od laži imajo hujše posledice. O najpogostejših lažeh smo se pogovarjali z detektivom Jankom Trivunovičem, ki se ukvarja predvsem z zavarovalniškimi primeri.
Pri delu Trivunovič uporablja poligraf ali detektor laži; je edini detektiv z licenco za njegovo uporabo v Sloveniji.
Smo se pa laganja v nedeljskem jutru na Prvem lotili tudi s pomočjo nevroznanstvenikov. Dr. Neil Garrett je podoktorski raziskovalec na Univerzi Princeton v ZDA, ki je skupaj s kolegi Univerze UCL in Univerze Duke objavil članek o tem, kako se naši možgani prilagodijo na nepoštenost oziroma laganje.
Več kot lažemo, lažje nam je in hitreje nam gre laž z jezika naslednjič, je ena od njihovih ugotovitev.
Več o tem smo povedali v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon.
Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence.
V začetku septembra se vračamo v popolni delovni ritem, tudi če nismo bili dva meseca na dopustu – začetek šole je mejnik, ker se družina vrača v čisto drugačen vsakdanjik in to seveda vpliva tudi na delovni ritem v službi. Zinka Kosec, avtorica knjige Kako lažje preživeti vsak dan 8 ur v službi, o popočitniških izzivih v službi.
Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca je konec avgusta dopolnila 90 let. Pri 47-ih letih se je začela ukvarjati s tekom in teče še danes. Oldočila se je, da na ljubljanskem maratonu, ki bo 20. oktobra, preteče polovični maraton. Jasmina Kozina Praprotnik, ki je o njej napisala biografski roman O deklici, ki se ni pustila postarati, jo bo spremljala pri teku na ljubljanskih ulicah. Ali bo Kazimiri Lužnik uspelo izboljšati svetovni rekord na 21 kilometrov v njeni starostni kategoriji? Jana Bajželj se je pogovarjala z Jasmino in Urbanom Praprotnikom, ki je tekaški trener in profesor športne vzgoje. Na fotografiji sta Kazimira Lužnik in Jasmina Kozina Praprotnik
Svoj štiriletni mandat začenja nova predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija Natalija Gorščak, ki je zdaj opravljala funkcijo vršilke dolžnosti predsednika uprave. Na ta položaj jo je z 11 glasovi imenoval Svet RTV. Natalija Gorščak je večino članov sveta prepričala s konkretnim programom in časovno določenimi ukrepi. Ob nastopu svojega mandata napoveduje spremembe, ki jih javnost tudi pričakuje. K spremembam javni zavod po njenem zavezuje tudi dvig RTV-prispevka.
Julija in avgusta se je kar nekaj mladih udeležilo olimpijad iz matematike, fizike, ekonomije in astronomije. Nadobudni tekmovalci so prinesli domov kar 13 medalj, poudarili pa so, da je bilo za dosežene rezultate potrebno zelo veliko truda in učenja. Vendar priprave, pa tudi nekateri drugi stroški, niso popolnoma kriti z javnimi sredstvi, ki jih priskrbita ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Zato Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije upa na spremembe. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Klara Eva Kukovičič.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Branko Ravnik, ki ga je vlada za mandat petih let imenovala pred nekaj več kot 100 dnevi, je na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil prednostne naloge, s katerimi želi vplivati na bolj transparentne in bolj pravične poslovne odnose med deležniki v verigi preskrbe s hrano. Ta veriga vključuje primarno pridelavo, predelavo, distribucijo, veleprodajo in maloprodajo do končnega potrošnika. O novostih, ki jih z veliko zagrizenostjo namerava izpeljati novi »prehranski varuh« pa v pogovoru z Jernejko Drolec.
Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni 19. Blejski strateški forum, letos poteka pod naslovom Svet vzporednih realnosti. O današnjih izstopajočih temah je več povedal Aleš Kocjan.
Znano je, da imajo šole velike težave s pomanjkanjem kadrov. Premalo je učiteljev tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Najbolj izrazito je pomanjkanje šolnikov s področja naravoslovja in matematike, tehničnih predmetov in informatike, primanjkuje pa tudi strokovnjakov za delo z otroki s posebnimi potrebami. In posledice? Na eni strani izgoreli zaposleni, na drugi pa slabša kakovost v izobraževalnem sistemu. Več v prispevku Urške Valjavec
Romska skupnost je v zadnjih tednih, tudi v medijih, deležna precej ostrega dialoga, zato je toliko bolj pomembno, da v tem času na površje pridejo tudi boljši in svetlejši primeri iz skupnosti. Sinoči smo v Naših poteh na Prvem že lahko prisluhnili pogovoru z Bojano Rozman iz Bele krajine, ki je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman se je tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost, pogovarjal Sandi Horvat. In izzivov na področju vzgoje in izobraževanja je kar nekaj, pravi Bojana Rozman.
"Koraki za zlato prihodnost otrok" so koraki, ki jih je avgusta prav vsak dan opravil Zoran Drobnjak. Hodil je za otroke z rakom, ki se združujejo v Inštitutu zlata pentljica. O svoji izkušnji bolezni pa pripoveduje Tomi Jakša.
Prvi dan pouka se danes začenja za 192.774 osnovnošolcev, od tega je 20.173 prvošolcev (v lanskem šolskem letu jih je bilo 550 več - 20.716), srednje šole pa so vrata odprle za okoli 84 tisoč dijakov. Novo šolsko leto ni nekaj posebnega le za učence, ki se v šolske klopi vračajo po dveh mesecih počitnic, letos ga gotovo z resnostjo in zanimanjem pričakujejo tudi vodstva šol in učitelji. Kar nekaj novosti je v šolskem letu, tudi za učence, zato se je Ekipa Prvega odpravila do ene od šol v bližini Ljubljane. Špela Šebenik.
V luči nedavnih dogodkov, ko so se pripadniki romske skupnosti, tudi mladoletni, spravili na policiste, že več tednov poteka razprava v javnosti in stroki, ali bi bilo treba sprejeti ostrejša pravila za kaznovanje mladoletniškega kriminala. Nova Slovenija je v parlamentarni postopek vložila predlog, po katerem bi tudi mladoletnim lahko izrekli zaporno kazen. Stroka temu enotno in odločno nasprotuje. Več represije ali zvišanje zagroženih kazni ne bo odvrnilo potencialnih storilcev kaznivih dejanj, ne odraslih ne mladoletnih. Četudi gre za Rome, opozarja stroka.
Zakaj se v Evropi zmanjšuje prodaja električnih avtomobilov, zlasti na nemškem trgu? Kaj so vzroki za kitajsko avtomobilistično pomlad in ali so električni avtomobili res edina alterativa za zeleni prehod? Nad slabo prodajo električnih avtomobilov tarnajo tudi slovenski trgovci. Razlogi za prodajno zimo so med drugim visoke cene električnih avtomobilov, pomanjkanje surovin za njihovo proizvodnjo in nezadostna polnilna infrastruktura. A tisto, kar morda najbolj skrbi uveljavljene evropske proizvajalce avtomobilov, pa je kitajska konkurenca, ki s cenovno konkurenčnimi avtomobili že meša prodajne štrene. Kam bo šla električna mobilnost in ali je nanjo zares pripravljena tudi Slovenija, pa v pogovoru s strokovnjakom za trajnostno mobilnost Andrejem Brglezom.
Olimpijski slogan hitreje, višje, močneje – skupaj, zadnja beseda je bila dodana na olimpijskih igrah v Tokiu – velja tudi ali pa še bolj za paraolimpijske igre. Dosežke in napore športnikov invalidov lahko občudujemo prav tako ali pa še bolj. Spremljate jih lahko v Parizu, v katerem so se sinoči začele paraolimpijske igre. O tamkajšnjem ozračju in zanimivih tekmah smo se pogovarjali z Markom Polakom, ki spremlja igre na kraju samem.
Ključ do dobrega počutja tako odraslih kot otrok je kakovostno in dovolj dolgo spanje. Več o pomenu spanja sta nam zaupali Špela Šebenik in njena sogovornica Brigita Zupančič Tisovec z NIJZ, ki sta naslovili tudi vprašanje, zakaj se odrasli drugače odpravljamo spat kot otroci. Otroci pa se lahko odpravijo spat s pravljicami: z branjem iz knjig, spontanim pripovedovanjem ali poslušanjem oddaje Lahko noč, otroci!. Prihodnjih pet četrtkov boste lahko slišali nove radijske uspavanke sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastale v sodelovanju prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija. Režiserka Špela Kravogel nam je predstavila nova pravljična doživetja oddaj Lahko noč, otroci!. Prva bo na sporedu nocoj.
Kar 55 odstotkov zaposlenih namerava zapustiti dolgotrajno oskrbo. Glavni razlogi, da kadri zapuščajo te poklice so: nizke plače, težki delovni pogoji in podcenjenost poklica v družbi. To je del ugotovitev dveletnega projekta, ki ga je izvedla Fakulteta za zdravstvene nege v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka. Kako privabiti mlade, da bodo prišli in ostali zaposleni v tej panogi? Odgovorni imajo pred seboj izjemno velik izziv. Več pa v prispevku Urške Valjavec. FOTO: Pixabay
Otroško in mladinsko petje imata v naši RTV hiši dolgo tradicijo, vse od petdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako sezono s svojimi posnetki bogatita nacionalni zvočni arhiv in pa radijske in televizijske programe ter koncertne sporede, posnetki zborov pa so del šolskega sistema in zbora dajeta zgled osnovnošolskemu petju v Sloveniji. Da bi se prepevanje slišalo tudi v prihodnosti, je potrebno zbora vsako leto osvežiti z novimi močmi. Zato med svoje vrste vabijo nove pevke in pevce, ki lahko postanejo del zborovske tradicije na RTV Slovenija. V Otroški pevski zbor vabimo otroke, stare od 7 do 11 let, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku. Avdicija bo v ponedeljek, 2. in sredo, 4. septembra od 16. ure na Radiu Slovenija. Vse podatke in spletni prijavni obrazec najdete na strani zbori.rtvslo.si. V Mladinski pevski zbor pa vabimo fante in dekleta med 12. in 16. letom starosti, pripravijo naj pesem v slovenskem jeziku – 4. septembra od 17.45 in 9. septembra od 17. ure na Radiu Slovenija. Podrobnosti izveste na povezavi: https://zbori.rtvslo.si/
Počitnice so čas, ko se številni mladi odločijo, da bodo opravljali študentsko delo. Ponudba del je raznovrstna, nekatera med njimi pa so prav posebna in ne prinesejo le denarnega priliva, ampak tistim, ki ga opravljajo, omogočijo tudi pridobivanje neprecenljivih življenjskih izkušenj. Za eno izmed takih del se je odločila 15-letna Varja Štimec, ki je tri tedne v avgustu preživela na planinski koči.
Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa. Delodajalec mora sedaj z ukrepi zagotoviti, da ne bo posegal v prosti čas delavca. Ustrezne ukrepe mora sprejeti do sredine novembra. Kakšne? Tudi o tem v pogovoru Urške Valjavec s pravnico Nino Scortegagna Kavčnik. Najprej pa o tem, zakaj po mnenju sogovornice nov člen ZDRja ne prinaša nobene novosti razen te, da je pravica dejansko dobila ime.
Oddelek za šolanje službenih psov, ki je od leta 2008 v Gmajnicah v Ljubljani, letos zaznamuje že 75 let delovanja. V tem času so na oddelku izšolali veliko psov tako za pomoč pri iskanju pogrešanih ljudi in obrambi kot tistih, ki pomagajo pri iskanju različnih drog, razstreliva, orožja in podobnih predmetov ter substanc. Nino Popadić, vodja oddelka za šolanje službenih psov, pojasnjuje, da psi lahko iščejo skorajda vse, saj vohajo kar od deset do stotisočkrat bolje kot človek. Ta hip je v Sloveniji na delu 78 psov za splošno uporabo ter 38 specialističnih psov. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.
Neveljaven email naslov