Mudi se tudi z gradnjo drugega tira, saj bo v Kočevje potrebno dostavljati sol za morske leve

Dolga desetletja zaprta in zapostavljena Kočevska v zadnjem obdobju v vsestranskem razvoju tako rekoč prehiteva samo sebe. Poleg velikih naložb – na primer graditve japonske tovarne Yaskawa – je vse uspešnejša tudi v turizmu. Po odprtju imenitnega hostla v občinskem središču in avtokampa s počivališčem za avtodome ob Kočevskem jezeru bodo zdaj v tem priljubljenem zbirališču kopalcev, jadralcev, ribičev in drugih ljubiteljev neokrnjene narave poskrbeli še za dodatno popestritev živalskega sveta. Kot poroča naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj bodo v Kočevsko jezero, kjer domujejo tudi do 2 metra dolgi in 50 kilogramov težki somi, bodo naselili tri pare morskih levov, ki jih sicer pri nas za zdaj lahko občudujemo le v ljubljanskem Živalskem vrtu. O tem se je minuli teden kočevski župan Vladimir Prebilič na obisku v Strasbourgu dogovoril s predstavniki Južnoafriške republike, ki s Svetom Evrope sodeluje kot partnerska država. Ti so mu razložili, da se je populacija morskih levov zaradi stroge zaščite pri njih zelo razmnožila, zato jo želijo deloma razseliti po svetu.
Prav zaradi morskih levov se mudi z graditvijo drugega tira, pravi poslušalec Božo, ki je poklical v jutranji program Prvega. Potrebna bo namreč dostava soli v Kočevsko jezero, saj morski levi niso prilagojeni na sladko vodo.

V nedeljskem jutranjem programu, ko smo vas spraševali o prvoaprilskih in tudi drugih lažeh, so sodelovali še Tone, Darinka in Stanislava. Pravijo, da so laži upravičene takrat, ko preprečijo večjo škodo.

Dan šaljivcev

Ena od teorij pravi, da se prvoaprilsko šaljenje pričelo leta 1713, ko je francoski sončni kralj Ludvik XIV. 1. april razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.
Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu.

Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, da bi jih nato gojili doma.

Evropske nacionalne radiotelevizije si zelo rade privoščijo prvo aprilske šale. V petdesetih letih si je tako nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so objavili, da se je stolp v Pisi porušil. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča in ne več po levi.

Ko laž ni le šala

1. april je dan, ko so nedolžne šale dovoljene. Se pa velikokrat zlažemo tudi sicer in nekatere od laži imajo hujše posledice. O najpogostejših lažeh smo se pogovarjali z detektivom Jankom Trivunovičem, ki se ukvarja predvsem z zavarovalniškimi primeri.

Pri delu Trivunovič uporablja poligraf ali detektor laži; je edini detektiv z licenco za njegovo uporabo v Sloveniji.

Smo se pa laganja v nedeljskem jutru na Prvem lotili tudi s pomočjo nevroznanstvenikov. Dr. Neil Garrett je podoktorski raziskovalec na Univerzi Princeton v ZDA, ki je skupaj s kolegi Univerze UCL in Univerze Duke objavil članek o tem, kako se naši možgani prilagodijo na nepoštenost oziroma laganje.

Več kot lažemo, lažje nam je in hitreje nam gre laž z jezika naslednjič, je ena od njihovih ugotovitev.

Več o tem smo povedali v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon.

Vedno laž-je