Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mudi se tudi z gradnjo drugega tira, saj bo v Kočevje potrebno dostavljati sol za morske leve
Dolga desetletja zaprta in zapostavljena Kočevska v zadnjem obdobju v vsestranskem razvoju tako rekoč prehiteva samo sebe. Poleg velikih naložb – na primer graditve japonske tovarne Yaskawa – je vse uspešnejša tudi v turizmu. Po odprtju imenitnega hostla v občinskem središču in avtokampa s počivališčem za avtodome ob Kočevskem jezeru bodo zdaj v tem priljubljenem zbirališču kopalcev, jadralcev, ribičev in drugih ljubiteljev neokrnjene narave poskrbeli še za dodatno popestritev živalskega sveta. Kot poroča naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj bodo v Kočevsko jezero, kjer domujejo tudi do 2 metra dolgi in 50 kilogramov težki somi, bodo naselili tri pare morskih levov, ki jih sicer pri nas za zdaj lahko občudujemo le v ljubljanskem Živalskem vrtu. O tem se je minuli teden kočevski župan Vladimir Prebilič na obisku v Strasbourgu dogovoril s predstavniki Južnoafriške republike, ki s Svetom Evrope sodeluje kot partnerska država. Ti so mu razložili, da se je populacija morskih levov zaradi stroge zaščite pri njih zelo razmnožila, zato jo želijo deloma razseliti po svetu.
Prav zaradi morskih levov se mudi z graditvijo drugega tira, pravi poslušalec Božo, ki je poklical v jutranji program Prvega. Potrebna bo namreč dostava soli v Kočevsko jezero, saj morski levi niso prilagojeni na sladko vodo.
V nedeljskem jutranjem programu, ko smo vas spraševali o prvoaprilskih in tudi drugih lažeh, so sodelovali še Tone, Darinka in Stanislava. Pravijo, da so laži upravičene takrat, ko preprečijo večjo škodo.
Ena od teorij pravi, da se prvoaprilsko šaljenje pričelo leta 1713, ko je francoski sončni kralj Ludvik XIV. 1. april razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.
Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu.
Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, da bi jih nato gojili doma.
Evropske nacionalne radiotelevizije si zelo rade privoščijo prvo aprilske šale. V petdesetih letih si je tako nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so objavili, da se je stolp v Pisi porušil. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča in ne več po levi.
1. april je dan, ko so nedolžne šale dovoljene. Se pa velikokrat zlažemo tudi sicer in nekatere od laži imajo hujše posledice. O najpogostejših lažeh smo se pogovarjali z detektivom Jankom Trivunovičem, ki se ukvarja predvsem z zavarovalniškimi primeri.
Pri delu Trivunovič uporablja poligraf ali detektor laži; je edini detektiv z licenco za njegovo uporabo v Sloveniji.
Smo se pa laganja v nedeljskem jutru na Prvem lotili tudi s pomočjo nevroznanstvenikov. Dr. Neil Garrett je podoktorski raziskovalec na Univerzi Princeton v ZDA, ki je skupaj s kolegi Univerze UCL in Univerze Duke objavil članek o tem, kako se naši možgani prilagodijo na nepoštenost oziroma laganje.
Več kot lažemo, lažje nam je in hitreje nam gre laž z jezika naslednjič, je ena od njihovih ugotovitev.
Več o tem smo povedali v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon.
4474 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mudi se tudi z gradnjo drugega tira, saj bo v Kočevje potrebno dostavljati sol za morske leve
Dolga desetletja zaprta in zapostavljena Kočevska v zadnjem obdobju v vsestranskem razvoju tako rekoč prehiteva samo sebe. Poleg velikih naložb – na primer graditve japonske tovarne Yaskawa – je vse uspešnejša tudi v turizmu. Po odprtju imenitnega hostla v občinskem središču in avtokampa s počivališčem za avtodome ob Kočevskem jezeru bodo zdaj v tem priljubljenem zbirališču kopalcev, jadralcev, ribičev in drugih ljubiteljev neokrnjene narave poskrbeli še za dodatno popestritev živalskega sveta. Kot poroča naš kočevsko-notranjski dopisnik Marko Škrlj bodo v Kočevsko jezero, kjer domujejo tudi do 2 metra dolgi in 50 kilogramov težki somi, bodo naselili tri pare morskih levov, ki jih sicer pri nas za zdaj lahko občudujemo le v ljubljanskem Živalskem vrtu. O tem se je minuli teden kočevski župan Vladimir Prebilič na obisku v Strasbourgu dogovoril s predstavniki Južnoafriške republike, ki s Svetom Evrope sodeluje kot partnerska država. Ti so mu razložili, da se je populacija morskih levov zaradi stroge zaščite pri njih zelo razmnožila, zato jo želijo deloma razseliti po svetu.
Prav zaradi morskih levov se mudi z graditvijo drugega tira, pravi poslušalec Božo, ki je poklical v jutranji program Prvega. Potrebna bo namreč dostava soli v Kočevsko jezero, saj morski levi niso prilagojeni na sladko vodo.
V nedeljskem jutranjem programu, ko smo vas spraševali o prvoaprilskih in tudi drugih lažeh, so sodelovali še Tone, Darinka in Stanislava. Pravijo, da so laži upravičene takrat, ko preprečijo večjo škodo.
Ena od teorij pravi, da se prvoaprilsko šaljenje pričelo leta 1713, ko je francoski sončni kralj Ludvik XIV. 1. april razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.
Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu.
Eno izmed najodmevnejših šal si je leta 1957 privoščil angleški BBC, ki je v svojem programu Panorama objavil, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi oni kupili taka drevesa, da bi jih nato gojili doma.
Evropske nacionalne radiotelevizije si zelo rade privoščijo prvo aprilske šale. V petdesetih letih si je tako nizozemska televizija izmislila šalo, ki ji je nasedlo več ljudi. Na televiziji so objavili, da se je stolp v Pisi porušil. Nacionalna televizijska postaja TVM na Malti je leta 1995 celo objavila, da so odkrili nov podzemni prazgodovinski temelj, v katerem je bila tudi mumija, naslednje leto pa so si privoščili še vse voznike avtomobilov, ko so objavili, da bodo morali vsi vozniki po novem voziti po desni strani cestišča in ne več po levi.
1. april je dan, ko so nedolžne šale dovoljene. Se pa velikokrat zlažemo tudi sicer in nekatere od laži imajo hujše posledice. O najpogostejših lažeh smo se pogovarjali z detektivom Jankom Trivunovičem, ki se ukvarja predvsem z zavarovalniškimi primeri.
Pri delu Trivunovič uporablja poligraf ali detektor laži; je edini detektiv z licenco za njegovo uporabo v Sloveniji.
Smo se pa laganja v nedeljskem jutru na Prvem lotili tudi s pomočjo nevroznanstvenikov. Dr. Neil Garrett je podoktorski raziskovalec na Univerzi Princeton v ZDA, ki je skupaj s kolegi Univerze UCL in Univerze Duke objavil članek o tem, kako se naši možgani prilagodijo na nepoštenost oziroma laganje.
Več kot lažemo, lažje nam je in hitreje nam gre laž z jezika naslednjič, je ena od njihovih ugotovitev.
Več o tem smo povedali v oddaji Možgani na dlani, nevron pred mikrofon.
Raoul Wijsma, je s Slovenijo povezan že od mladih nog; te dni na turneji po celotni Sloveniji predstavlja prav poseben projekt z naslovom The Waterman, oz. Povodni mož, katerega je navdihnil mit prvič izpričan v delu Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske in kasneje ustvarjene balade našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Izšel je najnovejši projekt vsestranskega glasbenika Žige Murka, album Your Love, ki predstavlja prelomnico v njegovem ustvarjanju. Žigova glasbena pot se je sicer začela z izobraževanjem v klasični glasbi, ko je študiral klavir in pozavno, in se nadaljevala na Jazzovskem konservatoriju v Rotterdamu. Med študijem in po vrnitvi v Slovenijo je nastopal na številnih prizoriščih, tako doma kot po Evropi. V zadnjih desetih letih se je uveljavil kot eden vodilnih producentov elektronske glasbe v Sloveniji, saj je izdal več kot 30 albumov in nastopal na uglednih festivalih po Evropi, Sloveniji in Ameriki. Na albumu Your Love pa se Žiga Murko prvič predstavlja kot pevec in avtor.
Na Brdu pri Kranju je pred začetkom novega šolskega leta potekala že tradicionalna konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Srečanja, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo, se je udeležilo veliko število ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol iz vse Slovenije. Osrednja tema konference so bile spremembe, ki jih bodo v prihajajočem šolskem letu izvajale šole, ter prenova učnih načrtov. Nove učne načrte bodo po napovedih zavoda za šolstvo začeli uvajati leta 2026.
V teh dneh se je v Kairu zbralo več kot 2000 skavtov iz 176 držav in sicer se povezujejo in izmenjujejo mnenja na 43. svetovni skavtski konferenci. Dogodek je osredotočen na proslavljanje dosežkov skavtskega gibanja, ki je doseglo rekordnih 57 milijonov članov, in na sprejetje vizionarske poti za prihodnje desetletje. Konferenca obravnava pomembne teme kot so mir, trajnost, vodenje mladih in človekove pravice. Med ključnimi govorniki so tudi predstavniki Združenih narodov. Slovenske barve zastopajo 4 člani Zveze tabornikov Slovenije: ROK PANDEL, načelnik ZTS, URBAN LEČNIK SPAIĆ, pomočnik za mreženje in partnerstva pri ZTS, JASNA VINDER, starešina ZTS in JANEZ JANI MAJES, načelnik za mednarodno dejavnost pri ZTS.
Razmere v zdravstvu so slabe, dostop do izbranega osebnega zdravnika pa vse težji. Šele ko pride do zdravstvenih težav, se ljudje zavedamo, kako pomembno je dobiti ustrezno zdravniško oskrbo in diagnozo, na podlagi katere bo zdravljenje učinkovito. Kako do izbranega osebnega zdravnika oz. zdravnice v krajih, kjer jih sploh ni na voljo, sta se Lucija Vidergar in Julija Kandare pozanimali pri Ani Vodičar na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pri doktorici Mirjani Jovanović v ZD Ljubljana.
Letos mineva 60 let od ustanovitve Botaničnega rezervata na Snežniku. Območje nad 1400 metrov nadmorske višine so leta 1964 zavarovali zaradi izjemne raznovrstnosti in redkosti flore ter tako prepovedali trganje in izkopavanje rastlin. Prepovedane so tudi paša, sečnja in košnja. Na tej kraški planoti med več kot 50 zavarovanimi rastlinami raste tudi Dinarska smiljka, ki je trenutno najbolj ogrožena rastlina pri nas. O pomenu snežniškega botaničnega rezervata se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Surino, izrednim profesorjem za botaniko na Univerzi na Primorskem. Da je posegov v zavarovano območje z leti manj, pa ji je povedal Darko Štemberger, oskrbnik koče Draga Karolina na Snežniku.
V Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, je pred kratkim potekala 56. Mednarodna kemijska olimpijada. Olimpijade so se pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT) udeležili tudi slovenski dijaki. In bili zelo uspešni: v hudi konkurenci 333 mladih kemikov iz 87 držav so si priborili štiri bronaste medalje, in sicer: Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).
V Chicago se je mesec dni po konvenciji republikancev, kjer so potrdili Donalda Trumpa za predsedniškega kandidata, včeraj začela še konvencija demokratov, na kateri bodo v boj za položaj predsednika ZDA tudi uradno poslali Kamalo Harris. Komentira naš dopisnik Andrej Stopar.
Devetnajstega avgusta obeležujemo mednarodni dan humanitarnih organizacij. Lucija Vidergar je ob tej priložnosti obiskala tako Zvezo prijateljev mladine Slovenije kot tudi Slovensko Karitas, ter preverila, kako poteka zbiranje šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Na obeh organizacijah poudarjajo, da so stiske velike, pomoč pa vedno dobrodošla. Predvsem si prizadevajo za to, da otroke v šoli ne bi spremljala stigma in sram, ampak bi se počutili enakovredne svojim sošolcem.
Turistična slika na Hrvaškem je glede nočitev podobna kot v minulih letih, pozna pa se upad zlasti nemških turistov, tudi tistih petičnih. Tipičen nemški turist ne mara nenadnih in občutnih podražitev, ki si jih marsikje privoščijo naši južni sosedje, zato se odloča za cenejše destinacije v Španiji, Turčiji, Italiji in Franciji. Med državami, za katere se za dopust odločajo Nemci, je Hrvaška zdrsnila na šele deveto mesto.
V prihodnjih minutah se selimo na Ptujsko goro v baziliko Marije zavetnice s plaščem, ki je ob današnjem Velikem šmarnu cilj popotovanja več tisoč romarjev. Na Ptujski gori jih letno naštejejo več deset tisoč, največ pa prav na današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Številni so v baziliki dočakali sončni vzhod, procesije z lučkami in petja Marijinih pesmi pa se je na praznični predvečer udeležilo več kot 700 vernikov. Radijsko razglednico je s Ptujske gore poslala Sara Zmrzlak.
Romi v Prekmurju so v večini rimokatoliki, zato nekateri današnji dan preživijo še posebej praznično. Med 215 hišami na Pušči skoraj ni hiše, ki zunaj ne bi imela bodisi podobe Marije bodisi rožnega venca. Kako verni so Romi v Prekmurju in zakaj častijo prav Marijo?
Na Fužinskem gradu že od leta 1972 deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, zadnjih 14 let poznan kot Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO. V zbirkah muzeja hranijo bogato dediščino arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. O širokem naboru tem in področij, ki jih pokriva muzej, govori tudi razstava »Grad – Koncepti, predmeti, prostori«, ki pa se ne osredotoča le na zgodovino Gradu Fužine, ampak na domiseln način predstavlja preteklo dogajanje zadnjih petih stoletij na tem področju ter med njih vpleta tudi elemente sodobnosti. Razstavo je obiskala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
V Katoliški cerkvi obhajajo slovesni praznik Marijino vnebovzetje, ki je pri slovenskih vernicah in vernikih zelo priljubljen. Številni se na ta dan odpravijo v Marijina svetišča k svečanim bogoslužjem, s tem praznikom pa je povezana tudi tradicija blagoslavljanja zelišč. O prazniku in romanjih premišljujeo: direktorica Romarskega urada Brezje Andreja Eržen Firšt; rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, pater. dr. Robert Bahčič in pater Toni Brinjovc, župnik, predstojnik in rektor bazilike Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.
Visoke temperature, pomanjkanje padavin in močni vetrovi so najpogostejši naravni vzroki gozdnega požara, zlasti v poletnih mesecih. Dosedanje izkušnje kažejo, da je glavni krivec za tovrstno naravno nesrečo v 80 odstotkih še vedno človek, ki z uporabo tehničnih naprav velikokrat ravna nepremišljeno in se ne zaveda kasnejših posledic. Kako bi ukrepali v primeru požara v neposredni bližini, je Julija Kandare spraševala mimoidoče po ljubjanskih ulicah, odgovore o škodljivih vplivih požara na naše zdravje, pa je poiskala pri docentki doktorici Neni Kopčavar Guček iz ZD Ljubljana. foto: Pexels
V Evropi je težava pomanjkanje zdravil, v Sloveniji že dalj časa hudo primanjkuje zdravila z učinkovino semaglutid v obliki injekcij, ozempic, ki ga potrebujejo sladkorni bolniki, pomaga pa tudi pri hujšanju. Občasno primanjkuje tudi drugih, predvsem starejših, cenejših zdravil. Farmacevtske družbe se namreč vse bolj osredotočajo na draga biološka zdravila, kar pa povečuje finančno breme držav. Letos bomo pri nas za zdravila dali že skoraj milijardo evrov. Narašča tudi njihova poraba, vse več je predpisovanja, na drugi strani pa smo lani zavrgli že skoraj 80 ton zdravil. Danes še lahko dobi zdravilo vsak bolnik, kako pa bo jutri? Helena Lovinčič se je o vsem tem pogovarjala z Jurijem Furstom iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Od 14. in 24. avgusta bo v Kranju mednarodni glasbeni festival Jazz Kamp Kranj, ki ga od leta 2004 prirejata Kranjčana, brata Primož in Gregor Grašič. V dvanajstih koncertnih večerih bodo na Pungertu nastopili številni domači in tuji jazzovski glasbeniki; vrhunec festivala bo v soboto, 24. avgusta, na gradu Khislstein z nastopom Big Banda RTV Slovenija z gosti. Več o festivalskem programu je v prispevku Tine Žun povedal Primož Grašič.
13. avgust je mednarodni dan levičarjev, torej ljudi, ki so spretnejši z levico. Teh je na svetu približno 10 odstotkov. In čeprav se danes v šolah ne zahteva, da otroci pišejo samo z desnico, ni bilo vedno tako. Zakaj je nekoč veljalo, da je levica nezaželena, je ob mednarodnem dnevu levičarjev preverila Lana Furlan.
Nocojšnja noč bo za vse ljubitelje astronomije prav posebna. Od poznega večera do zgodnjih jutranjih ur bodo nebo osvetljevali Perzeidi. Z višine 100 kilometrov bodo na Zemljo padali s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo. Naketere vsako leto znova navdušujejo. O meteorskem dežju se je Julija Kandare pogovarjala z nekdanjim profesorjem fizike na Ljubljanski gimnaziji Jožeta Plečnika in amaterskim astronomom Borisom Khamom, naključne mimoidoče na ljubljanskih ulicah pa je vprašala, ali sploh vedo, za kakšen astronomski pojav gre.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar. Foto: Stane Klemenc/Bobo
Neveljaven email naslov