Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček.
Foto: Janez Tarman
Šakal, ki so ga poimenovali Luka, bo pomagal razkriti življenjske navade vrste, ki jo še zelo slabo poznamo.
Zlati šakal je sorazmerno nova vrsta pri nas, saj se je tu »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Doma je na Bližnjem vzhodu. V Evropi, z izjemo določenih območij Grčije in Dalmacije, ni nikoli prej živel, saj mu zime z veliko snega ne ustrezajo. Toda v zadnjih desetletjih se je šakal začel zelo hitro in uspešno širiti na nova območja, tudi k nam. Po okvirnih ocenah naj bi na območju Slovenije živelo že približno 40 šakaljih družin oziroma več sto živali, največ na območju Primorske in Krasa, najdemo pa jih tudi že na drugih nižinskih območjih, denimo na Ljubljanskem barju.
Ker gre za novo vrsto pri nas, vemo o šakalih sorazmerno malo. Pri hrani je oportunist, ki se hrani z vsem, kar le najde, predvsem sicer z manjšimi živalmi in sadjem, izkoristi pa tudi vse odpadke človeškega izvora, od denimo komposta do klavniških odpadkov. Prilagodljivost pri hrani je nedvomno pomemben dejavnik pri širitvi šakalov, toda podrobnosti o njegovih življenjskih navadah so ključnega pomena, če želimo realno oceniti, kakšen je vpliv nove vrste na tukajšnje ekosisteme in koliko škode dejansko povzročijo šakali.
Podatki s telemetrične ovratnice, ki so jo namestili mlademu šakaljemu samcu na Krasu, bodo tako pomembno zmanjšali te bele lise.
“Izvedeti želimo, kakšna je dejansko vloga šakala, kakšne so njegove prostorske potrebe, s čim konkretno se prehranjuje, kakšen je njegov dejanski vpliv na druge vrste v prostoru,” poudarja dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. “Tega zdaj ne vemo in tudi zato se šakalu pogosto pripisuje škodljiv vpliv na druge vrste, tudi kadar za to ni konkretnih dokazov.”
Luka ne bo dolgo ostal edini šakal s telemetrično ovratnico. V dveh letih bo tako opremljenih predvidoma deset šakalov in zato bomo kmalu veliko bolje poznali to izredno previdno žival, ki se človeku sicer spretno izogiba.
V projekt telemetričnega spremljanja šakala so vključene Biotehniška fakulteta UL, Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja, pri odlovu živali pa sodelujejo tudi lovske družine.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček.
Foto: Janez Tarman
Šakal, ki so ga poimenovali Luka, bo pomagal razkriti življenjske navade vrste, ki jo še zelo slabo poznamo.
Zlati šakal je sorazmerno nova vrsta pri nas, saj se je tu »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Doma je na Bližnjem vzhodu. V Evropi, z izjemo določenih območij Grčije in Dalmacije, ni nikoli prej živel, saj mu zime z veliko snega ne ustrezajo. Toda v zadnjih desetletjih se je šakal začel zelo hitro in uspešno širiti na nova območja, tudi k nam. Po okvirnih ocenah naj bi na območju Slovenije živelo že približno 40 šakaljih družin oziroma več sto živali, največ na območju Primorske in Krasa, najdemo pa jih tudi že na drugih nižinskih območjih, denimo na Ljubljanskem barju.
Ker gre za novo vrsto pri nas, vemo o šakalih sorazmerno malo. Pri hrani je oportunist, ki se hrani z vsem, kar le najde, predvsem sicer z manjšimi živalmi in sadjem, izkoristi pa tudi vse odpadke človeškega izvora, od denimo komposta do klavniških odpadkov. Prilagodljivost pri hrani je nedvomno pomemben dejavnik pri širitvi šakalov, toda podrobnosti o njegovih življenjskih navadah so ključnega pomena, če želimo realno oceniti, kakšen je vpliv nove vrste na tukajšnje ekosisteme in koliko škode dejansko povzročijo šakali.
Podatki s telemetrične ovratnice, ki so jo namestili mlademu šakaljemu samcu na Krasu, bodo tako pomembno zmanjšali te bele lise.
“Izvedeti želimo, kakšna je dejansko vloga šakala, kakšne so njegove prostorske potrebe, s čim konkretno se prehranjuje, kakšen je njegov dejanski vpliv na druge vrste v prostoru,” poudarja dr. Hubert Potočnik z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. “Tega zdaj ne vemo in tudi zato se šakalu pogosto pripisuje škodljiv vpliv na druge vrste, tudi kadar za to ni konkretnih dokazov.”
Luka ne bo dolgo ostal edini šakal s telemetrično ovratnico. V dveh letih bo tako opremljenih predvidoma deset šakalov in zato bomo kmalu veliko bolje poznali to izredno previdno žival, ki se človeku sicer spretno izogiba.
V projekt telemetričnega spremljanja šakala so vključene Biotehniška fakulteta UL, Gozdarski inštitut Slovenije in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja, pri odlovu živali pa sodelujejo tudi lovske družine.
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize, vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer lahko ostane le pri idejah. No, ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje se je ne samo uspešno prijela in začela kazati dobre rezultate, zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture. Da pa bo prišel v Slovenijo, je zasluga pri nas žal preredko uporabljenega recepta: dobro pripravljenih projektov, usklajenega delovanja različnih institucij in podpore države.
Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Jesenske razmere v gorah so zaradi mraza, vetra in pogosto tudi že snega lahko nevarne in zahtevajo dobro fizično in psihično pripravljenost, ustrezno opremo in znanje. O obiskovanju gora v tem letnem času smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije in alpinističnim inštruktorjem Matjažem Šerkezijem.
Vlada je sredi septembra kot dodaten ukrep pri omejevanju širjenja novega koronavirusa sklenila, da bo treba ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev. V uradu informacijskega pooblaščenca opozarjajo, da ukrep merjenja temperature ni nujen in smiseln vedno ter povsod. Na prvi pogled se res zdi, da podatek o trenutni temperaturi posameznika z vidika varstva osebnih podatkov ni sporen. A kot bomo slišali, ni tako preprosto in enoznačno. Po mnenje smo se podali do urada informacijske pooblaščenke. Z Alenko Jerše, namestnico informacijske pooblaščenke, se je o tem predlogu vlade pogovarjal Peter Močnik.
Ob svetovnem dnevu starejših smo v studio Prvega povabili ustanoviteljico Univerze za tretje življenjsko obdobje, dr. Dušano Findeisen. Lucija Fatur se je z njo pogovarjala o začetkih Univerze za tretje življenjsko obdobje, o ukrepih ob epidemiji covid-19, ki so prizadeli starejše, in o položaju starejših v sodobni družbi.
Na prijavni točki Spletno oko so zabeležili porast prijav vsebin, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab. Ugotovili so, da se je povečal delež posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, in da je narasel delež posnetkov, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab. Storilci z žrtvami navežejo stik prek klepetalnic v spletnih igrah, družbenih omrežij, SMS sporočil ali elektronske pošte. Predstavljajo se kot njihovi sovrstniki in so izjemno manipulativni, poroča Urška Valjavec. Ker je odgovornost, da zavarujejo svoje otroke predvsem na starših, je Darja Pograjc za nasvet o tem, kako se o nevarnostih na spletu pravi čas pogovoriti z otroki, vprašala psihoterapevta Petra Topića.
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline.
Minulo soboto so v Gorskem Karabahu, spornem ozemlju na območju Kavkaza, ki si ga lastita Armenija in Azerbajdžan, znova izbruhnili srditi spopadi med sprtima stranema. Azerbajdžan je sporočil, da je sprožil veliko "protiofenzivo" proti armenskim separatistom, v Armeniji in Gorskem Karabahu so razglasili vojno stanje in splošno mobilizacijo. Kljub pozivom številnih držav k ustavitvi spopadov se ti nadaljujejo že tretji dan, poročajo o več deset mrtvih, tudi med civilisti. Iran in še nekatere države so medtem ponudile posredovanje, vse več pa je tudi znamenj o vpletanju tujih sil, predvsem Rusije in Turčije. Spor glede Gorskega Karabaha ima korenine daleč nazaj v zgodovini. Izginil ni niti v času SZ, razplamtel pa se je pred in po koncu razpada SZ.
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
September je tudi čas za spravilo lešnikov - in če jih pri nas po večini pospravijo veverice, jih v nasadih na severu italijanske dežele Lacij pobirajo z avtomatiziranimi stroji. Italija je druga največja proizvajalka lešnikov na svetu - kot vse kaže, pa jih bo v naslednjih letih proizvedla še več. Toda mnogi se bojijo, da bo interes velikih svetovnih proizvajalcev sladkarij, kjer konča večina pridelka, resno onesnažil območje vulkanskih jezer severnega Lacija. V krajih okoli mesta Viterbo je bil Janko Petrovec.
Leta 1957 rojeni upokojenec Anton Kirasić iz Starega trga pri Ložu je danes zjutraj na krvodajalski akciji v Loški dolini daroval kri že 100-tič. Vsega skupaj je doslej daroval 45 litrov krvi, prve akcije se je udeležil 26. aprila leta 1978. Ker ima krvno skupino 0 negativna, ki jo tudi najbolj potrebujejo, je njegova pomoč še toliko bolj dragocena. Z njim se je pogovarjal notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Po različnih krajih države, bo vse do nedelje potekal enajsti festival Odprte hiše Slovenije. Na ogled bo več kot 80 zasebnih in javnih objektov ter prostorskih ureditev, ki jih je med prijavljenimi izbrala strokovna žirija. Med drugim bodo na ogled Gozdna vasica Theodosius, Glasbena šola Šoštanj in Doživljajsko središče ob Muri. Tema letošnjega festivala je »Arhitektura za prihodnje generacije«. Več Marko Rozman.
Organizacije gluhih po vsem svetu zaznamujejo mednarodni teden gluhih, ki poteka pod sloganom "Znakovni jeziki so za vsakogar!" V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so ob tem prazniku izpostavili dve temi, in sicer področje znakovnega jezika in izobraževanja tolmačev na področju sodstva. Prispevek Petre Medved.
Industrija srečanj, ki povezuje kongresni turizem ter organizacijo prireditev in sejmov, je v koronakrizi doživela skoraj popoln izpad prihodkov. Večina njenih predstavnikov ocenjuje, da bodo letos realizirali le 10 do 20 odstotkov lanskega, sicer odličnega prometa. Zato sta podaljšanje čakanja na delo doma in vnovična uvedba mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene do novega leta, kot ju je včeraj predlagala vlada, zanje ključna ukrepa. Predstavniki industrije srečanj so izoblikovali še nekaj predlogov. Poroča Urban Tarman.
Program za mlade že vrsto let po šolah izvaja radijske novinarske delavnice. Na njih se šolarji spoznajo z delom radijskega voditelja, novinarja, tonskega mojstra in glasbenega urednika, pod vodstvom radijske ekipe pa pripravijo sobotno mladinsko oddajo HUDO. Letos je projekt dobil tekmovalni značaj, zato so mladi novinarji pripravili tudi tekmovalni posnetek o svojem kraju. O tem, katera šola najbolj izstopa, katera je svoj kraj predstavila najbolj atraktivno, pa poleg žirije odločate tudi poslušalci, saj na naših spletnih straneh ta teden poteka glasovanje za najboljši novinarski razred. O tem odločajo glasovi poslušalcev in mnenje strokovne žirije, v kateri so vodja novinarskih delavnic Tadeja Bizilj, voditelj Odmevov na TV Slovenija Igorja E. Berganta in Danijel Poslek, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija.
Leto 2020 zaznamuje 30-letnico delovanja Društva liga proti epilepsiji Slovenije, strokovno- humanitarne organizacije, ki se trudi na različne načine ozaveščati in izmenjevati znanje s področja epileptologije. Slovenska liga je tudi aktivna članica Mednarodne lige proti epilepsiji. Prav v teh dneh bi morala v Ljubljani potekati 13. mednarodna podiplomska šola praktične epileptologije, a so jo seveda zaradi znanega razloga morali odpovedati. Vseeno pa smo na Prvem tridesetletnico Lige obeležili v dveh delih. V naši jutranji oddaji Možgani na dlani smo pokukali med nevronska omrežja, ki se srečajo z epilepsijo. Še več o društvu, preteklosti in prihodnosti njihovega dela, o tem, kako lahko ta nevrološka motnja vpliva na življenje posameznika pa lahko slišite v prispevku, v katerem so sodelovali predsednica Lige, dr. Natalija Krajnc ter Daša Kovačič in Tadej Votolen - Tadee.
Terenska ekipa Prvega je na dan slovenskega športa obiskala Novo mesto in med drugim raziskovala tudi pohodniške poti v mestu in okolici. Andreja Čokl je pred mikrofon povabila predsednika Pohodniškega društva Novo mesto Antona Markoviča.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov