Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Očistimo Slovenijo 2018

19.04.2018

V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.

Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih

V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.

Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.

Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.

Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.

V  prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.


Aktualna tema

4545 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Očistimo Slovenijo 2018

19.04.2018

V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.

Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih

V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.

Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.

Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.

Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.

V  prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.


21.01.2019

Kraško podzemlje

Sabrina Mulec se je o skrivnostih kraškega podzemlja in ne nazadnje tudi o tem, kam gredo ribe, ko presahne Cerkniško jezero, pogovarjala z jamarjem-raziskovalcem in geografom Matejem Kržičem.


17.01.2019

Razstava starih listin v cerkniški knjižnici

V četrtkovo jutranjo rubriko "po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Marko Škrlj in najprej odpeljal na razstavo starih listin v cerkniško knjižnico nato pa tudi v Občino Dobrepolje.


21.01.2019

Tigrica Maša in koza Pravljica delata družbo Putinu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.01.2019

Pranje in likanje nekoč

V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.


18.01.2019

Pogovor z novim ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem

Po slabih petih mesecih ministrovanja, je notranji minister Boštjan Poklukar le stopil pred naš mikrofon in v prvem daljšem pogovoru z medijem povedal, da je ministrstvo prevzel v dobri kondiciji. Pravi tudi, da se lahko pohvali s strokovnimi sodelavci, ki svoje delo opravljajo kakovostno, zato ne dvomi, da bo kos izzivom, ki še čakajo notranji resor. Za čas ministrovanja, si je zadal tri ključne cilje in sicer obvladovanje migracij, nadaljnjo opremljanje policistov in modernizacijo upravnega dela ministrstva, saj če ne bomo digitalizirali postopkov, bomo ostali zadaj in imeli samo še več birokratskega in administrativnega dela.


18.01.2019

Tokratgremvolit – pomenljiv slogan letošnje vseevropske volilne kampanje

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


18.01.2019

Ilinka Todorovski

Jutri bosta minili dve leti, odkar je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija postala Ilinka Todorovski. Kakšno je bilo to obdobje in ali lahko varuhinja že potegne črto pod volilno leto 2018? Po njenih besedah je lani prejela nekoliko več pobud kot leto prej, vsebinsko pa so približno enake: največ jih leti na sledenje načelom uravnoteženosti in ravnovesja v oddajah, izborom glasbe in govorni kulturi. Katere teme, pripombe, vprašanja poslušalcev pa so v ospredju, če pogledamo radijski del RTV vsebin?


17.01.2019

Kazen za prometni prekršek, ki ga ni bilo

Poslušalka je prejela kazen za prekršek v Avstriji, čeprav tam sploh ni bila, na kazni je bila ob točnih rojstnih podatkih navedena napačna registrska številka vozila.


17.01.2019

Komentar dr. Andreja Stoparja ob obisku Putina v Beogradu

Vučić želi pokazati, kako močno podporo ima v eni od svetovnih velesil, po drugi strani pa želi Moskva dokazati sebi in svetu, da ima na obrobju EU še vedno prijatelje.


22.01.2019

Pogovor z Jeffom Hoffmanom

V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.


16.01.2019

Brexit je za znanost na obeh straneh Rokavskega preliva slaba novica

Sinočnji poraz britanske premierke Mayeve, ko je celo 118 njenih poslancev glasovalo proti dogovoru z Evropsko unijo o Brexitu, danes odmeva po Evropi. Še zlasti na Škotskem, kjer so se že hoteli odcepiti od Združenega Kraljestva, ker bi radi ostali v Evropski uniji. Matjaž Vidmar, doktorski raziskovalec na Inštitutu za preučevanje znanosti, tehnologije in inovacij v Edinburgu ter Član Kraljeve astronomske družbe je razložil, da na Škotskem nestrpno spremljajo novice o Brexitu.


15.01.2019

V koprskem zaporu vsaj za tretjino premalo pravosodnih policistov

V koprskem zaporu je skoraj 35 odstotni manko pravosodnih policistov, je po obisku v njem povedala ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ministra za finance in javno upravo bo zato še to popoldne poskušala prepričati za spremembo t.i kvot za nove zaposlitve. Nova v.d. direktorice koprskega zapora bo s prihodnjim torkom postala Janja Pahor Mohorič, dogajanje povzema Tjaša Škamperle.


15.01.2019

Kviz - Kekec

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.01.2019

Rasistične izjave Jamesa Watsona

Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.


14.01.2019

Pogovor z Boštjanom Anžinom o izpolnitvi Prespanskega dogovora

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Ginekologi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

Jata pinož

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.01.2019

100 ur astronomije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Beseda leta 2018

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.01.2019

Celje in njegove okoljske težave

V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.


Stran 170 od 228
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov