Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
Z mednarodnim pravnikom prof. dr. Juretom Vidmarjem (Univerza v Maastrichtu) o aktualni odločitvi Evropskega sodišča, možnostih, ki jih ima Združeno Kraljestvo, vprašanju Severne Irske in tudi posledicah, ki jih lahko Brexit ima za Slovenijo.
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
V maroškem Marakešu so danes predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. O dogovoru smo na Prvem že veliko govorili, danes smo osvetlili, kaj je bilo ob tej priložnosti izrečeno za govorniškim odrom.
V soboto zvečer so se v Beogradu zbrali protestniki na shodu pod naslovom Stop krvavim srajcam. Na mirnem protestu so izrazili nasprotovanje političnemu nasilju v državi, potem ko je bil konec novembra v mestu Kruševac na jugu države tarča napada opozicijski politik, vodja Levice Srbije Borko Stefanovič. Iz Beograda se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
Na Kitajskem sicer ne vlada zahodnjaška predbožična mrzlica, trgovci pa si kljub temu želijo pospešiti potrošnjo, ki zadnje mesece zaradi trgovinskega spora z ZDA, upada. Aretacija hčerke ustanovitelja najbolj znanega kitajskega visokotehnološkega podjetja Huawei v Kanadi , je šokirala kitajsko javnost. Nekatere ugledne poslovne institucije, kot na primer londonski The Economist, ocenjujejo, da bo posledice te afere čutil ves svet.
V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?
Kakšne so vaše nakupovalne navade – vam je ljubši obisk fizičnih trgovin ali ste raje kjer koli in kadar koli le klik stran od nakupa izdelka oziroma storitve? Spletni nakupi so sicer v porastu, zanimiv bo njihov vpliv na fizične trgovine. V prispevku še nekaj o načinih plačevanja – smo Slovenci bolj za gotovinsko ali brezgotovinsko plačevanje?
Nova opera za mlade, ki bo premierno doživela danes v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je produkcija Glasbene matice, koproducent je Cankarjev dom. Opero Všeč si mi predstavljajo muzikologinja, predsednica Glasbene matice Ljubljana, producenta opere Veronika Brvar, pesnik, prozaist, esejist in avtor libreta Milan Dekleva, glasbeni pedagog, dirigent in skladatelj Damijan Močnik.
Pol odstotka dohodnine lahko namenimo v dobrodelne namene. Izpolniti je treba obrazec in ga posredovati finančni upravi. Odločitev velja do spremembe, lahko pa delež razdelimo med pet upravičencev. Kljub zakonski možnosti pa vsi zavezanci ne izkoristijo te možnosti, zgolj tretjina. Tudi o tem v pogovoru Zdenke Bakalar s Stojanom Glavačem s finančne uprave.
38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu, kjer se plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo, kjer na plačilni listi vedno pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se zadnji dve leti sooča s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile. Problem – ki ni le slovenski, ampak večine evropskih držav in preostalega razvitega sveta - je posledica gospodarske rasti in starajočega prebivalstva. Delodajalci in izobraževalne ustanove pa so tudi pred izzivom, kako spodbuditi skoraj polovico odraslega prebivalstva pri nas, ki se noče dodatno izobraževati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, ki je posvečen zaznamovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna. Tako so že 19. leto zapored kulturne ustanove po državi brezplačno odprle svoja vrata. V minulih letih se je število obiskovalcev na ta dan gibalo okrog 30 tisoč. V Ljubljani, kjer je takšnih ustanov največ, se odvija več sto različnih brezplačnih dogodkov – od predstav, koncertov, predavanj in delavnic. Med razlogi za obisk je na prvem mestu cenovna dostopnost, obiskovalce pa pritegne tudi želja po kulturnem doživetju.
"Skupaj gremo naprej" je geslo ob današnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov opozarja, da se Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov ne uresničuje dovolj ter da so človekove pravice invalidov ogrožene predvsem zaradi visoke stopnje revščine in socialne izključenosti, zmanjšanja obsega financiranja posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in nezadostnega posvetovanja z invalidskimi organizacijami v postopkih priprave in izvajanja zakonodaje in politik. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Sveta za invalide Republike Slovenije Daneta Kastelica. Ocenil je delo države in invalidskih organizacij v tem letu, pojasnil, zakaj zagovarja mnenje, da mora Svet za invalide Republike Slovenije postati neodvisen organ za zaščito pravic invalidov, ter opozoril tudi na druge težave, s katerimi se ti srečujejo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja, poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Računalniki so postali del našega vsakdana, spremljajo nas na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Code Week Slovenija, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Microsoft Slovenija so ta teden predstavili nov projekt za spodbujanje sodobnih pristopov k razvoju digitalnih veščin v osnovnih šolah, poimenovan Micro:bit na šoli, v okviru katerega bo 15 osnovnih šol prejelo 15 mikrokrmilnikov BBC Micro:bit. Šole se lahko prijavijo še do 5. decembra do 14.00. Več o tem v prispevku Urške Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Ljubljani potekajo Dnevi družbene odgovornosti, ki so namenjeni promociji, izobraževanju in osveščanju o pomenu družbeno odgovornega poslovanja in obnašanja. Dneve organizirata Mreža za družbeno odgovornost Slovenije ter Ekvilib Inštitut skupaj s partnerji. Kako politike in prakse poslovanja podjetij in drugih akterjev potekajo v praksi je preveril Marko Rozman.
Neveljaven email naslov