Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V društvu Ekologi brez meja pripravljajo že tretjo izvedbo okoljevarstvene akcije Očistimo Slovenijo. Upajo, da bo ta potekala zadnjič, tokrat v okviru največjega okoljskega projekta v zgodovini človeštva, Očistimo svet 2018.
Divjih odlagališč vse manj, a vse več smetenja v mestih
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Kot pravijo v društvu Ekologi brez meja, divja odlagališča pomenijo grožnjo okolju in ljudem, saj odloženi odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi, ki lahko nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Divja odlagališča prav tako kvarijo videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat zahtevajo visoka sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja ali pa jih morajo kriti lastniki zemljišč. Vodja popisa divjih odlagališč Jaka Kranjc pravi, da so prvi podatki o zdajšnjem stanju zelo pozitivni.
Očistili smo ogromno starih odlagališč, deset, dvajset ali celo petdeset let starih odpadkov, ki so bili breme preteklosti in se ne ponavljajo na novo. Slovenija postaja vse bolj zelena. V tem času smo očistili več kot šest tisoč odlagališč.
Sicer pa v registru ostaja približno 15 tisoč odlagališč, od katerih je več kot tretjina očiščenih. Jaka Kranjc še dodaja, da odlagališča sledijo ljudem. Največ jih je v bližini naselij in na delno skritih lokacijah, še vedno pa je zelo veliko tistih, ki izvajajo gospodarski kriminal in za svoj večji dobiček izkoriščajo okolje ter davkoplačevalce. Kot pojasnjuje Nevenka Žvokelj iz Inšpektorata za okolje in prostor, inšpektorji ukrepajo na podlagi podanih prijav. V zadnjih treh letih so prijeli približno 700 prijav divjih odlagališč.
Pomembna ugotovitev je, da povzročitelja praviloma ne najdemo in zoper neznance ne moremo ukrepati. Vendar pa zakon o varstvu okolja določa, da lahko odredimo odstranitev nezakonito odloženih odpadkov lastniku zemljišča ali imetniku. To delamo in tudi ugotavljamo, da divja odlagališča pogosto nimajo nevarnih odpadkov, razen azbesta, in da tisti, ki jim izrečemo ukrep, odpadke tudi odstranijo.
V prvih dveh vseslovenskih čistilnih akcijah in v obdobju do danes smo pokazali, da odpadkov v naravi ne toleriramo, a samo čiščenje ni dovolj, poudarjajo Ekologi brez meja. Danes se na ravni Evrope pogovarjamo o krožnem gospodarstvu, o visokih ciljih ravnanja z odpadki in strategijah preprečevanja. Problematika je kompleksna, zato naslavljajo poziv tudi državi, da se problema loti sistematično. Poziv pa velja tudi vam, poslušalke in poslušalci, da sodelujete pri akciji Očistimo Slovenijo 2018 in da sporočite, kje se morda še nahajajo divja odlagališča. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani www.ocistimo.si.
Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
O predstava "Ljubljanski vodnik našel Vodnika" z Andrejem Rozmanom Rozo ob 200. obletnici smrti jezikoslovca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poznavalci, od analitikov, finančnikov, gospodarstvenikov, napovedujejo zahtevnejše leto od lanskega. Rast bo bolj umirjena. Če so bile lanske napovedi za Slovenijo okoli štirih odstotkov in pol, se letos presečišče giblje okoli treh odstotkov in pol. V Sloveniji bo dejavnost še vedno znatno višja od evrskega povprečja, toda tveganja se kopičijo. Nekaj ocen o pričakovanjih je zbrala Zdenka Bakalar.
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo. Foto: rkarkowski/Pixabay
Gospodarska gibanja ugodno vplivajo na dogajanje na trgu dela. Rast zaposlenosti je še vedno visoka, k temu je pripomoglo zaposlovanje tuje delovne sile in tistih, ki so do sedaj bili bolj ali manj neaktivni. V prihajajočem obdobju se bo ob nižji gospodarski rasti tudi rast zaposlenost začela precej umirjati. Na umiritev zaposlovanja bodo vse bolj vplivali tudi demografski dejavniki ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. O dogajanju na trgu dela pa več v pogovoru Urške Valjavec z generalno direktorico Zavoda za zaposlovanje Mavricijo Batič.
Ob besedni zvezi novoletni sklepi marsikdo zamahne z roko, češ, da so to modne muhe, ki nimajo nobenega pomena. Pa ni tako. Novoletni sklepi so odraz človekove vitalnosti, pravi Tjaša M. Kos, psihologinja z doktoratom iz psihoterapevtskih znanosti. Drugo vprašanje seveda je, kakšne cilje si ob novem letu postavimo. Največ zaobljub je sicer povezanih z lepšim videzom in opuščanjem razvad. Manj pa z notranjimi spremembami, kot je na primer izboljšanje samopodobe in pomoč drugim ljudem, kar je sicer najgloblje povezano z doživljanjem občutka zadovoljstva, sreče in smisla v življenju.
Emil Ledenko je moški sredi 40-tih let, se enkrat tedensko odpravi do reke ali jezera, da bi si privoščil ledeno kopel. To najraje počne pozimi, saj ima šele takrat voda pravo temperaturo, tam nekje do 6 stopinj Celzija. Ne moti ga niti nizka temperatura zraka. Da ga ne zebe, poskrbi z dihanjem po metodi, ki jo je razvil Nizozemec Wim Hof. To je poseben način zavestnega dihanja, s pomočjo katerega vsaj enkrat na teden zaplava po Kamniški Bistrici ali kateri drugi reki ali jezeru. Z Emilom Ledenkom se je pogovarjala Cirila Štuber.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zagotovo ste že večkrat slišali, da si v slovenskem turizmu prizadevajo ponuditi 5-zvezdična doživetja. V to skupino bi lahko uvrstili tudi ponudbo slovenskih zdravilišč, kamor odhajajo tudi gosti, ki wellnes dojemajo kot sodobni luksuz.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sredi leta, ko je ameriška administracija uvedla uvozne carine na jeklo in aluminij, na kitajske izdelke in nato grozila še s carinami na uvoz avtomobilov, so se zbudili spomini na trgovinsko vojno leta 1930, ko so sredi Velike Depresije republikanci v ZDA uvedli kar 50-odstotne carine na uvoz različnega blaga. Zaradi tega in povračilnih ukrepov se je takrat mednarodna trgovina drastično skrčila in za sabo navzdol povlekla celotno gospodarstvo. Po prvem decembru, ko je Kanada po ameriškem nalogu za prijetje aretirala prvo finančnico kitajskega tehnološkega velikana Huawei, pa se je carinska vojna razširila na pravo trgovinsko vojno med zahodom in Kitajsko. Slednja je že leta in leta podvržena sumom, da s svojo tehnološko opremo vohuni v drugih delih sveta in krade intelektualno lastnino, občutljive informacije pa prinaša v naročje kitajske partije. Več o trgovinskih vojnah pa Maja Derčar v pogovoru z Nadio Petauer, komentar: dr. Jože Damijan in Vid Pajić.
Nezdravo se prehranjuje vsak drugi Slovenec, a potrošnike domača hrana zagotovo zanima. Mnogi sicer pravijo, da ne vejo, kje bi jo pravzaprav iskali, zato so v zadrugi za integrirano pridelavo in prodajo izdelkov Skupina vrtovi Panonski že pred časom v enem od murskosoboških nakupovalnih centrov odprli Zeleno točko, v kateri so na prodaj zgolj lokalni pridelki in izdelki, pred dnevi pa so v mestu uredili še nov distribucijski center. Z rezultati prizadevanj za čim krajšo pot hrane so v slabih petih letih kar zadovoljni, pravi predsednik zadruge Denis Topolnik, ki ga je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.
Na večer pred natanko 28. leti - 26. decembra 1990 - so v tedanji skupščini slovesno razglasili rezultat odločanja o tem ali želimo Slovenci namesto v Jugoslaviji živeti v samostojni in neodvisni državi. Ta priložnost se nam je ponudila v skladu z domačimi in predvsem mednarodnimi okoliščinami – ni se ponudila v burnem času pred 100 let ampak šele tedaj. O okoliščinah, ki so skozi čas 20. stoletja spremljale pot v državno samostojnost pa v prazničnem prispevku Stane Kocutar. Dan samostojnosti in enotnosti že v samem imenu nosi ključno sporočilo – za uresničitev velikih idej je potrebno zgraditi medsebojno zaupanje in soglasje. To je bilo pomembno tedaj, je težko dosegljiv cilj danes, hkrati pa je nujno potrebno za vsaj znosnejši - če že ne uspešnejši jutri.
Na Štefanovo so v Kobilarni Lipica blagoslovili konje. Ob tem so pripravili tudi pester kulturni program s posebno predstavo Zgodbe o Lipici, razstavo jaslic z vsega sveta ter tematske oglede. Iz Lipice se je ob dnevu odprtih vrat oglašala Tjaša Lotrič. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Neveljaven email naslov