Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
V Ljutomeru, kjer je danes naš mobilni studio Prvega programa, je prvič zaživela ideja o zedinjeni Sloveniji, na prvem slovenskem taboru so zahtevali slovenski jezik v šolah in uradih, tam pa je tudi najstarejši herbarij na Slovenskem. Več v pogovoru s Tomažem Markovičem iz ljutomerskega muzeja.
11 mesecev od agresije Rusije nad Ukrajino se razmere ne izboljšujejo, prej nasprotno. Okoli 5 milijonov Ukrajincev je razseljenih, po nekaterih virih celo 1/3 celotnega naroda. 5 milijonov otrok je ostalo brez šole, spopadi pa se nikakor ne končajo. Dogajanje v Ukrajini komentira zunanjepolitični komentator Miha Lampreht.
Nova zakonodaja predvideva strožje kazni za vse tiste, ki zanemarjajo domače živali in hišne ljubljence ali jih celo izpostavljajo škodljivemu ravnanju. Kakšna pa je vsakdanja skrb živali v Sloveniji? Skrbimo Slovenke in Slovenci za živali lepo ali pa imamo ponekod do njih mačehovski odnos? Se skrb za živali v mestu zelo razlikuje od tiste na vasi? Odgovarjajo naše poslušalke in poslušalci.
Kot eno najlepših prizorišč v koledarju mednarodne zveze za zimsko plavanje je Bled, potem ko so organizacijo 13. svetovnega prvenstva odvzeli ruskemu Petrozavodsku, v teh dneh ponovno središče najboljših zimskih plavalcev sveta. Za Bled je to že drugo svetovno prvenstvo v treh letih. Sem se zimski plavalci sicer vračajo tudi na pokalne tekme, kjer so zato, ker so to izjemno dobri gostje, vselej sprejeti z odprtimi rokami.
V zadnjih dneh se veliko govori o tem, da ameriško pravosodno ministrstvo preučuje zaupne dokumente, ki so jih našli v nekdanji zasebni pisarni predsednika Joeja Bidna. Gre za zaupne dokumente, vsebina uradno ni znana. Zakaj toliko razprave in pozornosti okoli tega? Gre morda za rušenje položaja samega predsednika s strani republikancev? Nenavadno je bilo tudi dogajanje v predstavniškem domu kongresa, kjer so v 15. krogu glasovanja le uspeli tesno izvoliti republikanca Kevina McCarthyja na položaj predsednika. Takšnega zapleta v ZDA ni bilo več kot 160 let. Politični maraton je podrobno spremljal tudi dopisnik RTV Slovenija iz ZDA Andrej Stopar. Slednji med drugim poudarja, da so ZDA v ukrajinsko vojsko investirale veliko denarja. Če bi bil v času začetka invazije na Ukrajino predsednik ZDA še vedno Trump, bi bilo zaradi simpatij z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom marsikaj drugače, a vseeno ne dobro, pravi Stopar.
Že leto dni se otroci, vključeni v program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, ki delujeta v sklopu Osnovne šole Miroslava Vilharja v Postojni, navdušeno udeležujejo terapevtskega jahanja na Gradu Prestranek. Na žalost pa bo lepega kmalu konec, saj se program izteka.
V Ljubljani poteka 14. Informtiva, vseslovenski sejem izobraževanja in poklicev. Mladim mesec dni pred informativnimi dnevi ponuja pregled izobraževalnih programov v Sloveniji in tujini, ter jim lahko, če še niso odločeni, kako nadaljevati svojo izobraževalno pot, pomaga pri tej pomembni odločitvi. Hans Pogelschek, ravnatelj dvojezične trgovske akademije iz Celovca, ki jo obiskuje skoraj polovica dijakov iz Slovenije, pa nam je v telefonskem pogovoru zaupal, da imajo letos vpisanih 215 dijakinj in dijakov, glede na zanimanje si tudi prihodnje leto obetajo podobno število.
Organizacija Focus, društvo za sonaraven razvoj, ki se ukvarja predvsem z okoljskimi vprašanji, praznuje 20 let delovanja. V tem času so posledice podnebnih sprememb postale vse bolj očitne, razvila pa so se tudi okoljska gibanja. Ta danes med področja svojega delovanja vse bolj uvrščajo družbena vprašanja, kot je na primer energetska revščina, kar je tudi eden izmed poudarkov Focusa. Ob 20. obletnici delovanja društva smo se pogovarjali z njegovo predsednico Živo Kavko Gobbo.
Velika hiša z vrtom, garaža z nadstreškom, pogled na zeleno okolico, mir in tišina. Sanje marsikaterega Slovenca in Slovenke. Dejstvo je, da kar polovica slovenskega prebivalstva živi na podeželju. Številni mladi se zaradi visokih cen nepremičnin v mestih, v ruralno okolje vračajo, mnogi se na podeželje selijo v želji po večji povezanosti z naravo in po domnevno bolj kvalitetnem bivanju. Kaj vse poleg večjega stika z naravo, miru in sobivanja v manjših lokalnih skupnostih pa še prinaša življenje na podeželju, za katerega pregovorno veljajo bolj tradicionalne družbene vrednote? Kakšna so kolektivna pričakovanja in norme ruralnih skupnosti? Kdo ima na podeželju glavno besedo? Kdo odloča o pomembnih stvareh in kdo skrbi za dom ter gospodinji? Kako živijo ženske na podeželju? Imajo enake možnosti kot moški? V kakšnih partnerstvih živijo? Kako usklajujejo poklicno in zasebno življenje? Koliko prostega časa imajo? V kolikšnem deležu so lastnice nepremičnin in zemljišč? Kakšen je njihov ekonomski položaj? Socialna varnost? In kako slednje vpliva na pojavnost nasilja nad njimi? Nenazadnje kako ženske same ocenjujejo svoj položaj? Odgovore na vsa ta vprašanja prinašajo izsledki nedavne nacionalne raziskave Enakosti spolov na podeželju. Več Aktualni temi, novinarka in voditeljica Tita Mayer.
V ponedeljek je krška nuklearka dobila dolgo pričakovano soglasje za podaljšanje obratovanja za dvajset let, torej do leta 2043. Elektrarna v slovensko elektroomrežje prispeva približno petino električne energije, druga polovica gre na Hrvaško. Ker bomo čez desetletje, lahko pa tudi že prej, prenehali kuriti premog v Termoelektrarni Šoštanj, bo treba manjkajoči del proizvodnje nekako nadomestiti. Že vsaj desetletje pri nas obstajajo načrti za drugi blok nuklearke, a za zdaj še zmeraj ni povsem jasno, ali ga bomo gradili ali ne. O tem naj bi namreč prebivalci odločali na referendumu. Kakšni so načrti aktualne vlade in kdaj lahko pričakujemo referendum?
Vprašanje je za marsikoga težko, čustveno, neprijetno, ali celo izzivalno.
V zadnjih dneh smo pogosto priča novicam, ki opisujejo različne primere medvrstniškega nasilja med mladimi. Zakaj prihaja do tega? So mediji le bolj osredotočeni na to področje ali lahko govorimo o čem drugem? Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo opaža spremembe pri vedenju mladih.
Svetovni gospodarski forum se sestaja te dni, v Davosu, kjer pričakujejo 2700 osebno vabljenih gostov. Med njimi so tradicionalno politični voditelji, direktorji največjih podjetij, vlagatelji, predstavniki civilne družbe, novinarji in druge znane osebnosti. Razpravljali bodo predvsem o prehranski in energetski krizi – to z dvigom cen energentov že nekaj časa občutimo v svojih denarnicah – kot bomo videli, pa elitni udeleženci nič kaj ne varčujejo z energenti. To so opazili tudi pri organizaciji Greenpeace in izmerili nekaj njihovih največjih prekrškov, s katerimi po nepotrebnem negativno vplivajo na podnebne spremembe.
Danes je potekala predstavitev rezultatov analize ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Institucionalne, zakonodajne in ozaveščevalne rešitve ter aktivnosti pri naslavljanju spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah v Sloveniji«. Predstavitev je spremljala novinarka Tita Mayer.
Pri nas geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljajo vročo vodo. Gre bolj ali manj za individualno ogrevanje prostorov, zlasti v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja. Temu med drugimi botrujejo tudi zakonske omejitve in pa dejstvo, da je geotermalna energija v pristojnosti več različnih ministrstev. Da bi se razmere in pogoji za izkoriščanje vroče vode izboljšali, si zlasti v Pomurju, kjer je geotermalni potencial največji, prizadevajo že leta, lani pa so pri Pomurski gospodarski zbornici ustanovili še Odbor za geotermijo, ki ga vodi direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika Roman Ferenčak.
Dan slovenskega vojaškega letalstva je Slovenska vojska zaznamovala s slovesnim postrojem pripadnikov in pripadnic 15. polka vojaškega letalstva,v spomin na prvi polet pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ko sta pilota Vilko Peternelj in Franc Zupančič na današnji dan, 12. januarja 1919, poletela na izvidniški polet na Koroško. V Cerkljah ob Krki so danes na ogled postavili letala in helikopterje ter novo letališko opremo, novinarjem pa predstavili tudi obsežen projekt posodobitve letališča, ki ga sofinancira Zveza Nato. Vtise je strnila dopisnica Suzana Vahtarić, Rok Valenčič pa se je z Robertom Škrjancem pogovarjal o stanju slovenskega vojaškega letalstva.
Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.
Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.
Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.
Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.
Neveljaven email naslov