Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
Več kot četrtina Američanov, starih med 18 in 29 let svoje dnevne novice prejema prek družbenega omrežja Tiktok, kažejo izsledki raziskave Pew Research Centra. Čeprav manj alarmantna, pa se podobna slika vseeno izrisuje tudi pri nas. Mladi namreč vse pogosteje aktualne informacije prejemajo prek družbenih omrežij, in ne več prek tradicionalnih medijev, kot je to veljajo včasih. S tem seveda lahko naletijo na pasti lažnih in zavajajočih informacij.
Sinoči so v Cankarjevem domu na slavnostno podelili Zoisove in Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za vrhunske dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki nazorno pričajo o raznovrstnosti in dometu slovenske znanosti. Foto: Anže Malovrh/STA
Vse več ljudi se zaradi visokih cen hrane in položnic za ogrevanje ter drugih stroškov obrača na človekoljubne organizacije. Stiske so vse globlje. Revni in socialno izključeni pa svojo stisko še bolj občutijo prav v mesecu decembru, ki je mesec obdarovanj in srečevanj. Z materialnimi dobrotami in toplo besedo jim decembrske dni vsaj nekoliko skušajo polepšati v dobrodelnih organizacijah
Ingrid Celestina ima skupaj s Suzano Todorovič zasluge za izdajo knjige o Šavrinkah, za katero sta prejeli naziv Osebnost Primorske meseca januarja za leto 2018. Aktivna je v knjigotrško-založniškem svetu. Že nekaj let je predsednica Društva slovenskih knjigotržcev, sodeluje v komisiji za podeljevanje Evropske nagrade za literaturo. Gost v terenskem studiu v Svetem Antonu pri Kopru je bil tudi oljkar Darko Jakomin z oljkarske kmetije Karlonga v bližnjem Potoku.
Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.
Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.
Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.
Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.
V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.
Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.
"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Neveljaven email naslov