Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Sklad Združenih narodov za otroke je pod imenom "United Nations International Children's Emergency Fund" ustanovila generalna skupščina OZN 11. decembra leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Sklad nudi dolgoročno in razvojno pomoč otrokom in materam v državah v razvoju." Tako slovenska Wikipedia opiše največjo organizacijo za pomoč otrokom na svetu, ki letos praznuje že 72 let. V Torkovem kvizu smo dodali še nekaj zanimivh podatkov.
Iz skladišča velikosti treh nogometnih igrišč lahko v samo 48 urah pomoč prispe kamorkoli na svetu in pokrije osnovne potrebe 320.000 ljudi
UNICEF oz. Sklad Združenih narodov za otroke, ki je bil ustanovljen 11. decembra 1946, vsak dan vpliva na življenje enega od treh otrok na našem planetu. Njegove zaloge naj bi pokrile potrebe 320.000 ljudi, je največji dobavitelj cepiv in največji kupec mrež proti komarjem na svetu. Glavni sedež UNICEF-a je v New Yorku, glavno skladišče pa v danskem Koebenhavnu. Opremljeno je z najbolj sodobno logistično tehnologijo in veliko kot tri nogometna igrišča. Logistika je zelo pomembna, poudarja mag. Maša Gorjup iz slovenskega odbora. UNICEF se namreč vsako leto odzove na približno 200 kriznih razmer oz. žarišč po vsem svetu in odziv mora biti zelo hiter.
“UNICEF lahko v samo 48 urah zagotovi nujno življenjsko pomoč kjerkoli na svetu. In to prav zaradi naših logističnih skladišč, kjer imamo vnaprej pripravljene pakete s pomočjo. Imamo kar 38 vrst vnaprej pripravljenih paketov, v katerih je 80% standardiziranih izdelkov, ki jih lahko uporabimo v katerihkoli kriznih razmerah po vsem svetu.”
UNICEF deluje v 190 državah sveta, mrežo pa sestavlja 36 nacionalnih odborov, ki se jim je leta 1993 pridružil tudi Slovenski odbor za UNICEF, prav tako 11. decembra. Slovenci smo po besedah Maše Gorjup zelo srčni, radi darujemo, od leta 1994 do lani je tako Slovenski odbor s podporo slovenskih darovalcev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom po vsem svetu prispeval skoraj 30 milijonov evrov. Najbolj na široko smo odprli denarnice po cunamiju v jugovzhodni Aziji, dober odziv je bil tudi po poplavah v Bosni in Hercegovini.
Sklad sodeluje z več kot 200 UNICEF-ovimi ambasadorji po vsem svetu. Ti pomagajo ozaveščati javnost o delovanju UNICEF-a, širijo razumevanje o otrokovih pravicah, spodbujajo njihovo uresničevanje in si prizadevajo za prednostno obravnavo otrok ter njihovih potreb. Poznamo UNICEF-ove ambasadorje dobre volje, to so zvezdniki svetovnega kova, med njimi so npr. Lionel Messi, David Beckham, Shakira, Novak Djoković, Katy Perry, Orlando Bloom, Whoopi Goldberg …, pa tudi regionalne in nacionalne ambasadorje.
“Ambasadorji večkrat obiščejo tudi UNICEF-ove programe in se na lastne oči na terenu prepričajo, kako to poteka, na kakšen način ti programi izboljšujejo življenje otrok, kako so porabljena sredstva in hkrati predstavljajo tudi glas otrok v javnosti.”
Slovenija sicer ne sodi med države, kjer bi ambasadorji preverjali učinkovitost UNICEF-ove pomoči, se pa vsake toliko kdo od njih ustavi tudi pri nas in promovira posamezno akcijo zbiranja denarja. Slovenijo je tako že obiskal nekdanji Bond Roger Moore. Bi lahko morda v Slovenijo prišel recimo David Beckham, Lionel Messi, morda Shakira?
“To je naša želja že vrsto let … Žal nam še ni uspelo, Slovenija je majhna država z majhnim številom darovalcev, čeprav so zelo srčni in so se že večkrat izkazali. Ampak pustimo se presenetiti, mi si tega želimo.”
Trenutno Slovenija nima UNICEF-ovega nacionalnega ambasadorja, v preteklosti pa je sodelovalo kar nekaj znanih imen. Ambasador prav posebne vrste pa je tudi nogometni klub Barcelona, leta 2006 so namreč z UNICEF-om podpisali pogodbo, po kateri klub vsako leto skladu nameni poldrugi milijon evrov, na dresih igralci nosijo UNICEF-ov logo. To je tudi prvi primer, da športno društvo finančno podpira neko organizacijo in ne obratno.
Podporniki UNICEF-a smo lahko tudi mi vsi, december je za to še posebej primeren. Eden najbolj prepoznavnih humanitarnih projektov so namreč novoletne voščilnice in nekoč smo bili Slovenci v samem svetovnem vrhu po številu prodanih UNICEF-ovih voščilnic – leta 1998 smo kupili kar 2,1 milijona voščilnic, torej več kot eno na prebivalca. Prodaja se je najbolj povečala leta 1974, ko so se pojavili motivi slovenskih slikark Marjance Jemec Božič in Marlenke Stupica, leta 1974 je bila voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič celo najbolje prodajana voščilnica v Evropi.
Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Usode spomenikov na Slovenskem, ki so jih postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bile zelo različne. Nekaj so jih odstranili, uničili, nekatere pa preprosto spremenili. Usodo tridesetih slovenskih javnih spomenikov je v svoji knjigi opisal doktor zgodovine in doktor umetnostne zgodovine Damir Globočnik. Ta meni, da so figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki od sredine 19. stoletja dalje nastajali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Ob zgodovinski prevratih pa so z odstranjevanjem spomenikov hoteli uničiti tako pričevalno kot simbolno funkcijo spomenikov. Slovenska spomeniška krajina se je tako sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani. Več o pogledih na spomenike, dvojnega doktorja Damirja Globočnika.
Obdarovanje, obisk cerkva, božično kosilo, druženje v krogu družine spremljajo današnji praznični dan. Kako pa so nekoč obeleževali konec leta oz. čas, ko se noč začne krajšati, dan pa postaja daljši? Po odgovore smo odšli v Slovenski etnografski muzej, kjer nam je etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Nahtigal povedala veliko o prekrščanskih koreninah božiča in o običajih ter navadah, ki so nekoč spremljali ta in druge decembrske praznike.
Te dni pospešeno mesi testo in z različnimi nadevi povija potice, ki jih številne gospodinje same ne upajo speči, marsikdo ne zmore več, mlade družine pa za potico enostavno nimajo časa. Zato Simona Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, z veseljem peče tudi po naročilu. V orehovo potico doda tudi trdinkino moko, značilno za Bohinj. V njeni kuhinji, ki je prava delavnica, ura ne meri časa. Čas narekujejo potice, piškoti in druge predpraznične sladke dobrote.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.
Zahtevnejši turisti vedno bolj iščejo drugačna doživetja, navadno nekaj, kar ni na prvo žogo, že stokrat videno in del ponudbe masovnega turizma. Kot poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji, slovenski turizem zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Prav tej viziji sledijo tudi paketi 5-zvezdničnih doživetji, zbrani pod značko Edinstvena doživetja Slovenije. Trenutno jih značko nosi 26, namenjeni so domačim in tujim gostom, med njimi lahko na primer izberete večerjo v rudniku, čakanje na medveda v Kočevskem gozdu, opazovanje Krna in doline Nadiže z viseče ploščadi, vožnjo s kajakom po podzemlju Pece in druge.
Neveljaven email naslov