Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
V ponedeljek se začenja novo študijsko leto. Novinar Rene Markič je zato pred mikrofon povabil rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča. Govorila sta o načrtih univerze za prihajajoče študijsko leto, o vse večjem manku kadra tudi v akademskih vodah, pa tudi o prenizkih financah, ki jih Univerza v Ljubljani kot tretja največja zaposlovalka v Sloveniji prejema od države. Rektor Majdič je med drugim dejal, da se boji, da je znanje v sodobni družbi vse manj cenjena vrednota. Več pa v pogovoru.
V Državnem zboru je bila brez glasu proti sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023 – 2030. Gre za krovni strateški dokument, pripravljen v sodelovanju s stroko in civilno družbo, ki naslavlja področje enakosti žensk in moških. Tita Mayer se je o problemu neenakosti spolov v Sloveniji in o tem kaj prinaša nedavno sprejeta resolucija pogovarjala z vodjo sektorja za enake možnosti pri MDDSZ Heleno Valas in podpredsednico Ženskega lobija Slovenije Tonjo Jerele.
Vprašanje, kakšna naj bo kvalitetna šola danes, katerim znanjem naj posveti pozornost, je eno tistih, ki lahko danes sproža nadvse različne odzive, različna mnenja. V sodobni družbi, tako bogati z najrazličnejšim znanji – in tudi različnimi prioritetami –, je postalo kar zahtevno sploh določiti, kaj je temeljno in neobhodno, kaj zaželeno in koristno, česa je preveč in česa premalo. Dan ima pač še vedno samo 24 ur. A načeloma velja, da je eno ključnih poslanstev šole v tem, da otroke in mlade opremi s temeljnimi znanji, ki jih bodo v življenju potrebovali. Da nas opremi z znanji, ki jih za življenje v sodobni družbi potrebujemo. In danes vse številnejše vidike naših življenj usmerjajo algoritmi umetne inteligence, tehnologija, o principih katere nas večina ve le zelo malo ali nič. To je za slovensko družbo resen problem, opozarjajo strokovnjaki. Svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je zato danes pripravil posvet z naslovom Spoznavanje umetne inteligence v slovenski šolah.
Podjetja s hitro modo vse pogosteje v svojih trgovinah ponujajo možnost doniranja rabljenih oblačil pod pretvezo po njihovi ponovni uporabi. A kot so z raziskavo ugotovili v bruseljskem Changing market foundation, velike modne znamke s tem v večini primerov zavajajo potrošnike. Ugotovili so, da so zabojniki, v katerih modne znamke zbirajo svoja rabljena oblačila pod pretvezo po njihovi reciklaži, v več kot tri četrt primerih zgolj vaba za nadaljnjo potrošnjo.
V teh dneh v Ljubljani poteka kampanja Turizem dela Ljubljano, s katero prebivalce ozavešča o pozitivnih učinkih turizma na kakovost življenja. Prestolnica naj bi bila tudi zaradi turizma bolj trajnostna in zelena, kaj pravijo številke, statistika o obisku turistov tudi o Branka Gradišar iz Javnega zavoda Turizem Ljubljana.
Zadnjih 2,4 milijona let se na Zemlji izmenjujeta dve obdobji: obdobje tako imenovane ledenodobne Zemlje in obdobje toplogredne Zemlje
V naslednjih minutah pa bomo brali. Seveda, najprej si bomo knjigo izposodili, vendar ne bomo stopili do najbližje knjižnice. Tokrat se bo knjižnica pripeljala do nas.
V digitalnem svetu se lahko otroci kaj hitro srečajo z nevarnimi ljudmi in vsebinami. Kako nanje vpliva pornografija, kdaj sploh pridejo v stik z njo, kaj je transakcijski seksting in kaj se je med covidom, ko so bili doma tako mladi kot spolni prestopniki, dogajalo na spletu? O tem so domači in tuji strokovnjaki razpravljali na posvetu E-zlorabe otrok, ki je ta teden potekal na pobudo Spletnega očesa, Uprave kriminalistične policije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Dva dneva pred državnim praznikom, pred slovenskim dnevom športa, so imeli včeraj poseben dan tudi naši športniki invalidi. Zveza za šport invalidov – Slovenski paralimpijski komite je v sodelovanju z Univerzitetnim rehabilitacijskim Inštitutom Soča mladim s telesnimi okvarami in drugimi hibami predstavil najbolj priljubljene parašporte. Na dogodku je bil Marko Polak.
Danes obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki poteka pod geslom »Nikoli prezgodaj, nikoli prepozno!«. Poudarek je predvsem na preventivi, zmanjševanju in preprečevanju dejavnikov tveganja za nastop demence. Alzheimer je namreč najpogostejša oblika demence. Njena razširjenost je v svetu že epidemijskih razsežnosti, s staranjem pa se verjetnost pojava bolezni še povečuje. V Sloveniji ima vsak 13. prebivalec starejši od 65 let demenco. Na ministrstvu za zdravje je delovna skkupina pripravila Strategijo za obvladovanje demence do leta 2030.
»Mi smo tisti, ki tkemo mrežo varovalnih dejavnikov, ki se dopolnjujemo v dobro šibkejših, zato ker vemo, da je kljub krizi časa skupnost živa in nujno potrebna, ker vemo, da bomo z odnosi naklonjenosti, spoštovanja tlakovali mladim varnejšo, svetlejšo pot. Pomagati jim moramo, kot pravijo stari Grki, da spoznajo sebe, svoje zmožnosti, jih izrazijo in pri tem najdejo smisel,« je leta 2022 na Strokovnem srečanju z naslovom Duševno zdravje otrok in mladostnikov izjavila Jerneja Lorber, regijska koordinatorica za duševno zdravje. Besede so se izkazale za preroške - zaradi posledic obsežnih poplav, ki so nedavno prizadele Slovenijo, so številni prebivalci utrpeli hude posledice in se soočajo s številnimi stiskami. Da bi potrebna psihosocialna pomoč resnično prišla do vseh, ki jo potrebujejo, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) vzpostavili sedem mobilnih timov strokovnjakov za izvajanje psihosocialne pomoči prebivalcem na terenu.
V vseh delih Koroške po naravni katastrofi hitijo z odpravljanjem posledic, da bi kar največ postorili pred zimo. Reka Meža je odnesla tudi del vodovoda, brez pitne vode je še vedno okoli 6000 ljudi. Primanjkuje tudi težke mehanizacije in ljudi, ki bi pomagali. Metka Pirc se je pogovarjala z županom občine Prevalje Maticem Tasičem, direktorico Javnega komunalnega podjetja Log Meto Bukovec Tasič in predstavnico Civilne zaščite Prevalje Heleno Potočnik.
Črna na Koroškem je ob nepredstavljivem besu narave, ki se je znesla nad to vasico, čez noč postala simbol upanja, medsebojne povezanosti in nesebične pomoči ljudem ne samo iz vse naše države, ampak tudi iz tujine. Danes, mesec in pol po teh dogodkih, je stanje v Črni videti nekaj povsem drugega od prvih fotografij, ki so ob ujmi pretresle vso Slovenijo. A težave se, kot vedno, skrivajo v drobnem tisku. Ta v tem primeru pomeni zimo, ki je pred vrati.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo naš najuspešnejši himalaist Viki Grošelj jutri predstavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom Mojih 33 odprav. V njej se kronološko vrača k vzponom na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta, od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. 47 let, kolikor je to obdobje dolgo, je strnil na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami. Njegova prejšnja knjiga, Križ čez Nepal, prav tako nosi precej simbolično ime. Z Vikijem Grošljem se je pogovarjal Jure K. Čokl in ga vprašal, ali se je pri svoji oceni, da gre za neke vrste obračun s celotno kariero, zelo zmotil.
Iz Berlina se je oglasila naša dopisnica Maja Derčar in komentirala aktualno dogajanje. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prepovedala skrajno desno društvo Hammerskins in več povezanih skupin. Proti članom so izvedli obsežno racijo v več zveznih deželah, ki so jo pripravljali več kot eno leto. Evropske države se soočajo s povečanjem števila migrantov – s problemom se ukvarja predvsem Italija – kakšno politiko glede tega vodi Nemčija? Vse nazorneje pa se kaže, da imajo sankcije proti Rusiji številne luknje, tako na področju izvoza izdelkov na ruski trg kot pri uvozu ruske nafte. Danes v Ramsteinu tudi zaseda kontaktna skupina za Ukrajino.
V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Dobro desetletje po tem, ko je v Srbiji izbruhnila afera o krajah in preprodajah novorojenčkov, so prvi primer odkrili tudi v Sloveniji in letos maja, ko je Simona Šeremet Kalanj, aktivistka, ki se trudi za to, da bi čimveč staršev, ki so jim po rojstvu otroka rekli, da je ta umrl, dobilo uradne informacije o tem, kaj se je zares zgodilo, z nekaj primeri, ki jih je pomagala reševati, nastopila v slovenskem parlamentu, se je število staršev, ki iščejo izvirno dokumentacijo o svojih domnevno mrtvih otrocih povzpelo na 70. Minulo nedeljo so organizirali srečanje, na katerega so povabili tudi sotrpine iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Med njimi je bila tudi Dragana Naumovski, ki je leta 1990 v mariborski porodnišnici rodila sina in porodnišnico zapustila brez novorojenca. Svojo zgodbo je povedala Cirili Štuber.
Posledice avgustovskih poplav so seveda še kako prisotne, pravzaprav se šele zdaj kaže, kaj vse so pustile za seboj narasle vode. Dela bo še ogromno. Prav zato se je gospa Breda Rožič, predsednica humanitarnega in neprofitnega društva Zdravo z naravo iz Izole odločila, da to sredo, 13. september, posvetijo čiščenju nabrežine reke Meže. Gospa Rožič namreč prihaja iz Prevalj, zato se jo je videno v domačem kraju še toliko bolj dotaknilo. Kako in kdaj lahko prostovoljke in prostovoljci v sredo pomagate, pa Breda Rožič razloži v pogovoru z Lucijo Fatur.
Nasilje ima daljnosežne posledice za duševno in telesno počutje milijonov starejših oseb po vsem svetu. Prav zato Organizacija Združenih narodov vse več pozornosti posveča prav starejšim osebam in njihovim človekovim pravicam. Avgusta so objavili poročilo posebne neodvisne poročevalke Caludie Mahler o različnih pojavnih oblikah zlorab ter njeno analizo možnosti preprečevanja in zaščite starejših oseb. Novinarka Tita Mayer se je o aktualnem poročilu, katerega glavne ugotovitve so strnili pri Ženskem lobiju Slovenije, pogovarjala s predsednico ŽLS Sonjo Lokar.
Jutri, v soboto, bodo v bližini Kampora na hrvaškem otoku Rab počastili spomin na 80-letnico osvoboditve tamkajšnjega fašističnega taborišča. Italijanska okupacijska vojska ga je postavila poleti leta 1942, vanj pa zaprla na tisoče Slovencev, Italijanov in Judov. Čeprav je taborišče delovalo samo slabo leto, je v njem zaradi lakote, bolezni, poraznih higienskih razmer in nasilja umrlo več kot tisoč ljudi, predvsem civilistov. Med udeleženci proslave bodo, kot kaže, tudi letos manjkali politični predstavniki Italije. V državi, ki je med drugo svetovno vojno okupirala tudi velik del ozemlja današnje Slovenije, ohranjajo spomin na fašistično nasilje zlasti pri Združenju italijanskih partizanov ÁNPI. Zadnja leta ga vodi predsednik Gianfranco Pagliarulo, ki bo v soboto na Rabu med slavnostnimi govorniki. Z njim se je v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov
