Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
4472 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Neveljaven email naslov
