Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
4539 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin. V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave že zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Poroča Aljana Jocif.
Na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst je v Sloveniji kar 772 rastlin
V pričakovanju razcveta velikonočnice na območju Boča in Boletine blizu Ponikve so varuhi narave zaskrbljeni pred plenjenji navideznih ljubiteljev zavarovanega cvetja. Posamezniki s trganjem ali celo puljenjem zavarovanih rastlin povzročajo nepopravljivo škodo, zato so na Planinski zvezi Slovenije, kjer deluje 300 varuhov narave in 700 gorskih stražarjev, spet opozorili na ohranjanje narave in zavarovanih rastlin. Prvi korak je obveščanje in usposabljanje.
Na Planinski zvezi opozarjajo, da prizadevanja za varstvo narave segajo v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Sto dvajset let pozneje pa sta simbolni cvetici: velikonočnica na Boču in v Boletini ter Clusijev svišč, encijan na Lovrencu, pred izginotjem. Na Boču, kjer je zdaj okoli 300 cvetov, se velikonočnica pojavlja na treh rastiščih, število cvetov pa se manjša. Že pred tremi desetletji so ogradili območja, postavili so oglasne in opozorilne table, rastišča varujejo varuhi.
“Na zmanjšano število cvetočih rastlin vpliva več dejavnikov, klimatske spremembe, neustrezen PH tal, zaraščanje z resjem in mahom. Lani si je velikonočnice v štirinajstih dneh ogledalo skoraj 3 tisoč obiskovalcev. Današnji problem na rastišču so ljudje, obiskovalci, ne planinci. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati vstopajo na rastišče, pohodijo rastline, odlomijo majhne popke cvetov. Drug problem pa so živali, psi, ki brez nadzora prosto vstopajo in celo jedo cvetove velikonočnice.” – Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane
Narava je letos pohitela – velikonočnica v Boletini blizu Ponikve, ki je eno od štirih znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, se razcveta. Rastišče, ki ga je pred leti odkupila občina, je veliko 1, 7 hektarja, zanj skrbi turistično olepševalno društvo Ponikva. Na tem območju je med 800 in tisoč 700 primerkov velikonočnice.
Tudi na območju Lovrenca pri Lisci, ki je nižje ležeče območje Clusijevega svišča, bolj znanega kot encijan, se pripravljajo na varovanje območij te zavarovane rastline. Aktivnosti poleg gorskih stražarjev in varuhov gorske narave izvajajo še zaposleni v javnem zavodu Kozjanski park. Varuh gorske narave planinskega društva Lisca Sevnica Dušan Klenovšek opaža, da kljub priporočilom obiskovalci pogosto ravnajo po svoje, nekateri celo plenijo. Za ohranitev encijana na območju Lovrenca so zaslužni predvsem planinci.
“Zakonodaja, informativne table, osveščanje obiskovalcev in čuvaji, žal, ne preprečijo plenjenja v celoti. Obiskovalci pridejo na Lovrenc in si mislijo, samo eno slikco , samo en cvet. Ob tem pa jih vsaj pet, šest še pohodiš, cvet ne bo semenil, mogoče drugo leto ne bo cvetel, če si ga pa izkopal, so dolgotrajne posledice. Ogrožene rastline so tik pred tem, da izginejo, vsaka motnja je lahko za ogroženo rastlino usodna.”
Policija v zvezi z zavarovanimi vrstami rastlin obravnava dve kaznivi dejanji, zagrožena je zaporna kazen.
“Policija poziva posameznike in društva, da ob prijavah posredujejo konkretne podatke, da bo policije lahko ukrepala.” – Uršula Bodlaj, višja kriminalistična inšpektorica na Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi.
Policisti so leta 2017 na območju Lovrenca obravnavali tudi izkopavanje zavarovanega encijana na šestdesetih mestih.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.
Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.
Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.
Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.
Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča
Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.
V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.
V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.
Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.
Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta leta 1953, torej smo pred kratkim praznovali 70-letnico. Gre za najstarejšo vezno pot v Sloveniji, prav tako je med najstarejšimi v Evropi in na svetu. Prehoditi znamenito Slovensko planinsko pot - od panonskih nižin prek planot in gričev skozi vinograde in prostrane pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč, mimo brezen, jezer in slapov prek kraških vrtač in skrivnostnega podzemnega sveta, blagih obmorskih brd do morja - je zagotovo nepozabno doživetje slovenskih gora, so izkušnjo planink in planincev, ki se podajo nanjo, povzeli na Planinski zvezi Slovenije. V sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem so ob jubileju pripravili tudi razstavo z naslovom 70 let Slovenske planinske poti. O pomenu te poti skozi čas se je z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Damjanom Omerzujem pogovarjal Aleš Ogrin.
Vprašanje zavarovanja nepremičnin je v katastrofalnih poplavah, ki smo jih doživeli v Sloveniji pred dvema tednoma, postalo zelo pomembno, še zlasti, ko smo ugotovili, da tretjina slovenskih domov sploh ni zavarovana, še dodatna tretjina pa naj bi bila zavarovana za prenizko zavarovalno vsoto, še zlasti, ko gre za zavarovanje v primeru poplav in plazov. Naj kaj moramo misliti, ko se odločamo za zavarovanje nepremičnin, je Cirila Štuber spraševala Petra Repnika, zavarovalnega zastopnika, ki dela pri agenciji, ki sodeluje s sedmimi od osmih slovenskih zavarovalnic.
Intenzivne pretoki vode v času poplav so iz rek odnesli tudi ribe in drugi vodni živelj. Ribiške družine, ki upravljajo z ribjim življem v rekah, na najbolj prizadetih območjih so utrpele ogromno materialno škodo. Vode so jim odnesle ribiške domove in ribogojnice. Ob vsem tem se jim letos obeta dvig koncesnin. Obnova rečnega življenja bo dolgotrajna, je Jernejki Drolec povedal sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić.
Pred začetkom novega šolskega leta v poplavah poškodovane šole odpravljajo posledice ujm. Po zdajšnjih podatkih ministrstva za izobraževanje bosta dve šoli kasneje pričeli s poukom. Kljub poškodovanim objektom pa se trenutno kot večja težava izkazujejo neprevozna cestišča. Ključna je v tem trenutku torej sanacija oziroma vsaj začasna ureditev obvozov, da bodo lahko vsi otroci obiskovali pouk. Novinar Rene Markič se je o tem pogovarjal z ravnateljem Osnovne šole Komenda Moste Urošem Križaničem, ravnateljico Osnovne šole neznanih talcev Dravograd Danijelo Ledinek in Borisom Zupančičem z Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. foto: Pixabay
Z današnjim dnem začenja svoj mandat nova uprava Radiotelevizije Slovenija, ki bo prihodnja štiri leta vodila in upravljala javni zavod RTV. Upravo sestavljajo predsednik Zvezdan Martič ter člani Simon Kardum, Andrej Trček in Franci Pavšer, ki bo kot član uprave opravljal funkcijo delavskega direktorja. Pavšer, ki je do zdaj opravljal delo športnega novinarja našega radia in funkcijo podpredsednika Sveta delavcev, je bil na položaj delavskega direktorja izvoljen v drugem krogu internih volitev, na katerih je prejel večino glasov zaposlenih. Več o tem, kakšne bodo naloge delavskega direktorja in katere bodo prve poteze nove uprave, pa v pogovoru z novoizvoljenim delavskim direktorjem Francijem Pavšerjem. Z njim se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Letošnje poplave so prinesle veliko škodo tudi v kmetijstvu. Kmetje so zaskrbljeni zaradi velikih količin mulja in drugega materiala, ki je onesnažil travniške in njivske površine. Kmetijsko gozdarska zbornica pričakuje, da bo država pomagala z vzorčenjem in analiziranjem tal in podprla preverjanje neoporečnosti pridelkov s poplavljenih območij. Usklajevanja o tem, kdo in kako bo izvajal vzorčenje tal in ali bi analize opravili tudi za poplavljene pridelke usklajevanja še potekajo. O vzorčenju tal in revitalizaciji onesnaženih kmetijskih površin pa več v prispevku Jernejke Drolec, ki se je pogovarjala s profesorico za fizično in regionalno geografijo na Univerzi Maribor, dr. Ano Vovk, vodjo Mednarodnega centra za samooskrbo Dole pri Poljčanah.
Državni praznik dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom. Iz Prekmurja se je oglasila Lidija Kosi.
Neveljaven email naslov
