Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
4540 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, o posledicah morebitne ukinitve dodatka za delovno aktivnost.
O vladnem predlogu ukinitve dodatka za delovno aktivnost
V sredo bodo poslanke in poslanci na matičnem odboru odločali o ukinitvi dodatka za delovno aktivnost, s katerim želijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vzpostaviti hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči na trgu dela. Kot so zapisali v pisni izjavi za naš radio, denarna socialna pomoč dosega 91 odstotkov minimalne plače, število upravičencev pa se je v zadnjem letu povečalo za približno 14 tisoč. Z ukrepom želijo tudi razmejiti denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) in minimalno plačo, pri čemer DSP ostaja 402,18 evra.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta
| 2011 | 2012 | Do 31.5.2018 | Od 1.6. 2018 do 31.12.2018 | Od 1.1.2019 dalje | 2019 (predlog novele ZSVarPre) |
| DSP 40 % | DSP + DDA 69 % | DSP in DDA 73% | DSP + DDA 94 % | DSP + DDA 91,04 % | DSP 60,28% |
Na Inštitutu 8. marec pa opozarjajo, da gre za ukrep, ki bo močno poslabšal življenje enostarševskih družin, mater samohranilk in družin z majhnimi otroki, v katerih je zaposlen samo en odrasli. Po njihovih izračunih naj bi mesečno prejeli 197 evrov manj denarne pomoči.
Izračun Inštituta 8. marec
| DRUŽINA | Zdaj/ po ukinitvi | Plača | Socialna pomoč | Otroški dodatek | Skupni dohodek |
| Enostarševska družina (minimalna plača in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 667,11 € | 197 € | 99,15 € | 963,26 € |
| Po ukinitvi | 667,11 € | 0 € | 99,15 € | 758,15 € | |
| Enostarševska družina (brezposelni in 1 otrok OŠ) | Zdaj | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
| Po ukinitvi | 0 € | 618,22 € | 152,17 € | 770,38 € |
»Ukrep bo prizadel enostarševske družine, od katerih že danes vsaka četrta živi pod pragom revščine. To je hkrati ukrep, ki spet in v največji meri prizadeva ženske; v ospredju so namreč mame samohranilke, ki delajo in bodo ta dodatek izgubile.«
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, še pojasnjuje, da podatki iz tabele ne kažejo samo, da bi mama samohranilka po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost izgubila 197 evrov socialne pomoči, ampak tudi, da bo imela več ekonomske koristi, če pusti službo in prejema socialno pomoč ter (zaradi nižjega dohodka) višji otroški dodatek. Kot zaposlena bi po novi ureditvi prejemala 12,23 evra manj, kot če bi bila brezposelna.
»Čeprav dodatek domnevno ukinjajo zato, da bi bili ljudje bolj motivirani za delo, bo posledica njihovega ukrepa dejstvo, da se materam samohranilkam ne bo več splačalo delati. Na koncu meseca bodo imele manj, kot če bi bile brezposelne.”
Primer ravnanja zdaj že nekdanjega generalnega sekretarja stranke je med drugim razgalil to, da nove politike, vsaj ko gre za kadrovsko razmeščanje, tudi v tem mandatu ni. Na končne posledice bo treba še počakati, saj sta svoje postopke začela tako KPK kot SDH, jesen pa vsekakor prinaša nekaj sprememb v dinamiko delovanja 13-te slovenske vlade.
Se pouk v Sloveniji prične prezgodaj?
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mesto Trst gosti 86-ti nacionalni kongres esperantistov, ki se ga udeležuje 250 gostov iz 28-ih držav, tudi Slovenije. Večdnevno dogajanje ponuja živahne pogovore o večkulturnosti in večjezičnosti v sodobnem času. Odstira pa tudi celovit pogled na nastanek, današnjo uporabo esperanta in prihodnost tega najbolj razširjenega umetnega jezika v svetu. Okusila ga je tudi zamejska dopisnica Mirjam Muženič.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Tjaša Škamperle in v utrip prebujajočega zadnjega avgustovskega četrtka ujela tudi poletje v koprskem potniškem terminalu. Pred radijskim mikrofonom se ji je pridružil tudi vodja potniškega terminala v Luki Koper, Bojan Babič.
Statistični urad od prejšnje srede vodi novi generalni direktor, doktor Bojan Nastav. Vlada ga je imenovala na dopisni seji za petletni mandat. Sam pravi, da ga statistika zelo veseli. Doktoriral je na ljubljanski ekonomski fakulteti, pred desetimi leti , na temo sive ekonomije. Ima tudi mednarodne izkušnje ,saj se je statistiko ukvarjal tako pri OZN kot Unctadu.
Plače direktorjev v državnih gospodarskih družbah že od leta 2010 ureja oziroma omejuje tako imenovani Lahovnikov zakon. Politične volje za spremembo zakona ni. Po naših informacijah pa ima Ministrstvo za gospodarstvo težave z nadzorom in zajemom podatkov o teh plačah, predvsem pa je v zadregi, ker si direktorji plače popravljajo z drugimi prejemki. Spoštovanje Lahovnikovega zakona preverja tudi Računsko sodišče, ki pod drobnogled jemlje 390 družb v državni ali občinski lasti. Vse družbe na borzi, ne samo tiste v državni lasti, pa bodo kmalu morale več pozornosti nameniti politiki prejemkov vodilnih. Predvidoma januarja naj bi DZ izglasoval zakon v skladu z evropsko direktivo, ki borznim družbam nalaga oblikovanje celovite, jasne in transparentne politike prejemkov. Zakaj ne bi to zadostovalo tudi za družbe v državni lasti? Pojasnjujejo: Tomaž Vesel, Polona Domadenik in Sanja Savič.
Ravnatelji in učitelji na šolah hitijo še z zadnjimi pripravami na pouk v novem šolskem letu. Ravnatelj Osnovne šole Janka Modra Dol pri Litiji in predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan, z njim se je pogovrjala Nataša Lang, poudarja, da višje plače v gospodarstvu odvračajo mlade učitelje, zlasti tehničnih profilov, od zaposlitev v šolah. Zato številna vodstva šol v teh dneh na razpisih še vedno neuspešno iščejo računalnikarje, organizatorje informacijskih dejavnosti. Tudi ravnatelji poklicnih in strokovno tehničnih šol imajo enako težavo, saj je tako rekoč nemogoče dobiti na primer v šolo inženirja strojništva, da bi mlade poučeval strokovne predmete.
Rok za prenos vrednostnih papirjev iz ukinjenih registrskih računov na KDD se naglo izteka. Imetniki pozabljenih delnic, gre za okoli 66 tisoč državljanov ima tako le še do 1-ega septembra čas, da svoje vrednostne papirje prenesejo na trgovalne račune na borznih hišah ali na banke. V nasprotnem primeru bo vse to premoženje, vredno najmanj 19 milijonov evrov, pristalo v naročju države, torej na kapitalski družbi. Urška Jereb.
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru gosti v teh dneh Evropsko juniorsko računalniško olimpijado. Udeležuje se je 120 tekmovalcev iz 24-ih držav, 60 mentorjev, poleg njih pa še opazovalci in člani mednarodnega in organizacijskega strokovnega odbora. Računalništvo je prihodnost, zato pa je treba dobro obvladati matematiko, programiranje in tudi logično razmišljanje. Med udeležence se je pomešala tudi Tamara Zupanič Čučnik.
Sedem najbolj razvitih držav je namenila 20 milijonov dolarjev za spopadanje s požari v amazonskem pragozdu. Francoski predsednik Macron je predstavil pobudo načrta pogozdovanja – ki pa jo je brazilski predsednik Bolsonaro označil kot poskus kolonizacie.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po smernicah kolegija kazenskega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva je javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti kaznivo že brez ogrozitve ali motenja javnega reda in miru, če je storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Tožilci opozarjajo, da je boj proti sovražnemu govoru treba postaviti tudi v okvir nujnosti svobode govora, ta pa vključuje toleranco do različnih mnenj, ne pa tudi ščuvanja k nasilju ali celo pozive k smrti. Torej pri pregonu sovražnega govora ne gre le za varovanje javnega reda in miru, ampak tudi za varstvo človekovega dostojanstva.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pravica staršev prvošolcev do plačane odsotnosti z dela ni tako samoumevna, kot se morda zdi, saj v zakonu ni posebej določena, pač pa je zapisana v posameznih kolektivnih pogodbah oziroma v internih aktih podjetij. Na ministrstvu za šolstvo delodajalce pozivajo, naj svojim zaposlenim omogočijo prost dan, sindikati pa opozarjajo, da ta pravica ni enako urejena za vse delavce. Za javni sektor je temelj te pravice kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v 29. členu določa, da je delavec lahko v posameznem koledarskem letu odsoten z dela s pravico do nadomestila plače za en dan tudi zaradi neodložljivih opravkov. Kaj pa zasebni sektor? Več v prispevku Jureta Čepina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Narodnem gledališču so podelili nagrade Srce Sarajeva med drugim za najboljši igrani celovečerec in dokumentarni film ter nagrade v drugih kategorijah. Priznanje srce Sarajeva za najboljši igrani film je osvojila bosansko-nizozemska koprodukcija z naslovom Odpelji me kam na lepše, režiserke Ene Sendijarević. Festival je v različnih programih skupno postregel z 270 žanrsko raznolikimi filmi iz 56 držav, kar je največ do sedaj. Od slovenskih stvaritev so bili sarajevskemu občinstvu predstavljeni novi film Damjana Kozoleta z naslovom Polsestra, veliko pozornosti je pritegnil slovenski dokumentarni film Hči Camorre, režiserja Siniše Gačiča. Predvajana sta bili tudi prva dva dela slovenske dramske nadaljevanke Jezero, ki nastaja po istoimenski knjižni uspešnici pisatelja Tadeja Goloba. Inšpektorja Tarasa Birso v nadaljevanki upodablja igralec Sebastjan Cavazza. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov