Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Slovenija se lahko iz zdajšnjega primeža krize dolgoročno reši le z večjim vlaganjem v razvoj, raziskave, znanost in infrastrukturo. Sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in iz državnega proračuna pa tudi bančna posojila naj bodo zato usmerjena izključno v trajnostne projekte z visoko dodano vrednostjo. To je bilo osrednje sporočilo virtualne Bančne konference. Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti. Katere konkretne projekte bomo financirali za zdaj še ni znano. Finančni minister Andrej Šircelj:
"Čez dva meseca bom lahko kaj več povedal o tem oziroma takrat bodo moji kolegi predvidoma že sporočili imena projektov."
Udeleženci virtualne Bančne konference so prepričani, da je treba podpreti zgolj tiste projekte, ki bodo temeljili na uspešnem sodelovanju med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Tak primer je občina Luče, prva lokalna energetska skupnost v državi, ki je samooskrbna že več kot 6 tisoč ur na leto, pravi župan Luč Ciril Rosc:
"Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da se je priliv iz domačih sončnih elektrarn povečal za kar 250 odstotkov. To je dokaz da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje."
To ni rezultat dobrega sistema temveč zgolj sposobnih posameznikov, pa je siceršnje aktualne razmere v odnosu znanost - država kritično ocenil prvi mož instituta Jozef Stefan Jadran Lenarčič
Jadran Lenarčič: »V garaži imamo izjemnega dirkalnega konja, a se vedemo, kot da gre za staro kozo. Hkrati pričakujemo, da se razdeli na dva dela - pol naj gre v gospodarstvo, pol pa na Univerzo. To je velika neumnost. Imamo izjemne kadre, izjemno okolje, zaposlujemo več tujcev kot domačih, saj je Institut izjemno znan po svetu«.
Hkrati pa z izjemo štirih milijonov evropskih sredstev Institut v zadnjih 20 ih letih ni prejel niti evra državnega denarja za sofinanciranje svoje infrastrukture. Tako ne gre. Potrebujemo resno razvojno raziskovalno politiko, je prepričan Lenarčič. S tem se strinja tudi Simon Savšek iz Evropske investicijske banke. Država bi, kot pravi, morala poskrbeti za stabilno okolje in jasno regulacijo. Podjetja pa vlagati še kam in ne le v stroje in opremo.
"Delež investicij slovenskih podjetij v opremo in stroje je višji kot v ostalih državah Evropske unije. Težava je, ker podjetja ne investirajo dovolj v zaposlene, v software, v IT opremo."
Vendar ne vsa. Podjetje osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij Cosylab z vlaganji tudi v zaposlene in IT opremo nima težav. Direktor Mark Pleško tako napoveduje nov center za protonsko terapijo:
"Prepričani smo, da mora biti naša rast usmerjena v protonsko terapijo. Naš cilj ni le, da sodelujemo, naš cilj je, da način zdravljenja raka s protonsko terapijo postane vodilni. Želimo ustvarjati prihodnost."
Bankirji trdijo, da so na soustvarjanje prihodnosti s financiranjem ugodnih posojil za trajnostne projekte pripravljeni.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Slovenija se lahko iz zdajšnjega primeža krize dolgoročno reši le z večjim vlaganjem v razvoj, raziskave, znanost in infrastrukturo. Sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in iz državnega proračuna pa tudi bančna posojila naj bodo zato usmerjena izključno v trajnostne projekte z visoko dodano vrednostjo. To je bilo osrednje sporočilo virtualne Bančne konference. Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti. Katere konkretne projekte bomo financirali za zdaj še ni znano. Finančni minister Andrej Šircelj:
"Čez dva meseca bom lahko kaj več povedal o tem oziroma takrat bodo moji kolegi predvidoma že sporočili imena projektov."
Udeleženci virtualne Bančne konference so prepričani, da je treba podpreti zgolj tiste projekte, ki bodo temeljili na uspešnem sodelovanju med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Tak primer je občina Luče, prva lokalna energetska skupnost v državi, ki je samooskrbna že več kot 6 tisoč ur na leto, pravi župan Luč Ciril Rosc:
"Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da se je priliv iz domačih sončnih elektrarn povečal za kar 250 odstotkov. To je dokaz da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje."
To ni rezultat dobrega sistema temveč zgolj sposobnih posameznikov, pa je siceršnje aktualne razmere v odnosu znanost - država kritično ocenil prvi mož instituta Jozef Stefan Jadran Lenarčič
Jadran Lenarčič: »V garaži imamo izjemnega dirkalnega konja, a se vedemo, kot da gre za staro kozo. Hkrati pričakujemo, da se razdeli na dva dela - pol naj gre v gospodarstvo, pol pa na Univerzo. To je velika neumnost. Imamo izjemne kadre, izjemno okolje, zaposlujemo več tujcev kot domačih, saj je Institut izjemno znan po svetu«.
Hkrati pa z izjemo štirih milijonov evropskih sredstev Institut v zadnjih 20 ih letih ni prejel niti evra državnega denarja za sofinanciranje svoje infrastrukture. Tako ne gre. Potrebujemo resno razvojno raziskovalno politiko, je prepričan Lenarčič. S tem se strinja tudi Simon Savšek iz Evropske investicijske banke. Država bi, kot pravi, morala poskrbeti za stabilno okolje in jasno regulacijo. Podjetja pa vlagati še kam in ne le v stroje in opremo.
"Delež investicij slovenskih podjetij v opremo in stroje je višji kot v ostalih državah Evropske unije. Težava je, ker podjetja ne investirajo dovolj v zaposlene, v software, v IT opremo."
Vendar ne vsa. Podjetje osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij Cosylab z vlaganji tudi v zaposlene in IT opremo nima težav. Direktor Mark Pleško tako napoveduje nov center za protonsko terapijo:
"Prepričani smo, da mora biti naša rast usmerjena v protonsko terapijo. Naš cilj ni le, da sodelujemo, naš cilj je, da način zdravljenja raka s protonsko terapijo postane vodilni. Želimo ustvarjati prihodnost."
Bankirji trdijo, da so na soustvarjanje prihodnosti s financiranjem ugodnih posojil za trajnostne projekte pripravljeni.
Policisti bodo do konca meseca izvajali poostren nadzor nad alkoholiziranimi vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih drog, za noč iz petka na soboto pa napovedujejo maraton nadzorovanja. Sodeč po zadnji raziskave Agencije za varnost prometa je kar 61 % slovenskih voznikov, ki so v zadnjem letu zaužili drogo, potem tudi sedlo za volan. Skoraj polovica je ob uporabi droge pila tudi alkohol. Takšni vozniki ogrožajo svoje življenje in življenja drugih, lani so vozniki pod vplivom različnih psihoaktivnih snovi povzročili 92 prometih nesreč. FOTO: Pixabay
Mnogi izmed nas bi bili morda mnenja, da so se po končani epidemiji koronavirusa duševne stiske ljudi v Sloveniji zmanjšale. Vendar pa po poročanju tako SOS telefona, kot tudi telefona Samarijan,, stanje ni ravno rožnato. Telefonske številke obeh organizacij so še vedno zelo klicane. O uporabi SOS telefonov je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.
Vstopili smo v obdobje, ki se zgodi na vsaka štiri leta, ko so za mesec dni vse stvari nepomembne. Poteka evropsko prvenstvo, Euro 2024 v Nemčiji, del katerega je tudi naša država. Včeraj so naši nogometaši že odigrali prvo tekmo z Dansko. Kakšno je sicer vzdušje na prvenstvu nam je zaupal Toni Gruden, športni novinar na portalu MMC.
V prestolnici je svoja vrata zaprla kavarna, ki ni bila povsem običajna kavarna. Drama kavarna, namreč. Domovala je v stavbi Narodnega gledališča, ki ga čaka težko pričakovana prenova. Drama kavarna je zgodba o srečališču, ki je v zadnjem desetletju živelo kot dnevna soba mesta, prostor ljubiteljev kulture, predvsem pa gledališke umetnosti. Zbirališče, kjer so se izmenjavale misli o predstavah, kulturi, politiki, glasbi, …in brez katerega Ljubljana ne bo povsem enaka. Na zagotovo enem lepših in očarljivejših balkonov v mestu se je kolega Peter Močnik srečal z Igorjem Samoborjem, nekdanjim ravnateljem ljubljanske drame, v času, ko je Drama kavarna zaživela, ter z Manjo Valdhuber in Bernardom Vargo, ki sta kavarno deset let vodila. Poklepetali so o tem. kako in zakaj je Drama kavarna nastala, kako je živela z narodnim gledališčem, kaj je prinašala kulturnemu življenju v prestolnici in kaj Ljubljana z njenim slovesom izgublja. Vabljeni k poslušanju.
»Nepredvidljivo vreme je izziv tudi v hribih, z obiskom podprimo Koroško in Savinjsko«. To sta glavni sporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze na nedavni predstavitvi na območju Mozirske koče. Njuni predstavniki poudarjajo, da so planinske poti, ki so bile poškodovane ob lanski veliki ujmi, uspešno sanirali ter da število planincev, zlati tujcev, v slovenskih gorah narašča, a s tem tudi nesreče, zato opozarjajo na previdnost in odgovorno obnašanje.
V teh dneh bodo mnogi navijači odpotovali v Nemčijo, tudi sicer pa se začenja sezona dopustov, zato na Zavodu za zdravstveno zavarovanje zavarovancem priporočajo, naj pred odhodom v tujino pravočasno uredijo zdravstveno zavarovanje. Da bo dopust brezskrben, morajo imeti pri sebi veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, ni pa slabo, če se dodatno zavarujejo tudi pri komercialnem ponudniku zavarovanj. FOTO: Pixabay
Evropa je po desetletjih miru na svoji vzhodni meji dobila vojno. Kako jo doživljajo vsakdanji ljudje, kako se nanjo odziva vojaški stroj, kako o njej razmišljajo na Finskem, v Litvi na Poljskem, kako nad njimi visi grožnja Rusije. Po odgovore sta se na severovzhod Evrope podala televizijska kolegica Petra Marc in snemalec Žiga Gašperin, z mojstrom montaže Maticem Dolničarjem so pripravili dokumentarni film Panika vzhoda, ki na televizijske zaslone in druge platforme prihaja v četrtek, 13. junija. Ogledali smo si ga predpremierno, nato pa je Luka Robida pred mikrofon povabil Petro Marc.
Meritve za športnovzgojni karton so pokazale, da sta epidemija in zaprtje šol prinesla velik padec telesnih zmogljivosti in porast deleža debelih otrok in mladih, po koncu tega obdobja pa so otroci in mladi ponovno začeli pridobivati telesno učinkovitost. Vendar se je trend izboljšanja že v lanskem šolskem letu upočasnil, v letošnjem pa skoraj povsem ustavil. Brez sistemskih rešitev v izobraževanju in brez nagovarjanja najbolj ranljivih skupin – ena izmed njih so dijaki srednjega poklicnega izobraževanja -, se gibalne sposobnosti otrok in mladih ne bodo izboljšale, čez desetletje pa v Sloveniji ne bomo več imeli toliko vrhunskih športnikov kot danes, so prepričani strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Vsaj delno rešitev ponuja projekt zMIGAJ, ki bo v prihodnjih šolskih letih dijakom 24 vzgojno-izobraževalnih zavodov ponudil dve dodatni uri vodene vadbe na teden.
Brežiške prebivalce je pretresel nasilni dogodek, ki se je včeraj zgodil na osnovni šoli Velika Dolina. 14-letni učenec je namreč napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni. Od skupno 130 učencev so danes v šolo prišli le štirje. Starši pričakujejo ukrepanje pristojnih. Šola bo primer reševala skupaj s pristojnim ministrstvom, občino in centrom za socialno delo. Občina je že zagotovila dodatno varovanje šolskega okolja.
Vroče politično dogajanje je na sporedu na ravni celotne Evropske unije, še posebej pa je pestro na francoskem političnem parketu. V nedeljo popoldne morajo stranke predložiti svoje liste kandidatov, v ponedeljek se tudi uradno začenja predvolilna tekma. Kaj se torej dogaja v Franciji in kaj v Evropskem parlamentu, v katerem se danes sestaja konferenca predsednikov? Kdaj pridejo tja novi poslanci in kaj vse je še treba postoriti, da bo vse nared za njihov prihod?
Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.
V času turistične sezone se zgodi več žeparskih ropov kot običajno. Po podatkih policije je najbolj na udaru center Ljubljane. Še posebej neprijetno se lahko počutimo v situaciji, ko so nam odtujeni osebni dokumenti. Govori se, da je nove osebne dokumente zaradi stavke na upravnih enotah še posebej težko pridobiti. Lucija Vidergar je preverila, kako se zavarovati pred žeparji, kaj narediti v primeru kraje, in kako najhitreje pridobiti nove osebne dokumente. Bere Jana Bajželj.
Na tokratnih volitvah v evropski parlament je slavila opozicija. SDS bo imel v novem sklicu evropskega parlamenta 4 poslance, NSI pa enega. Vladajoča Svoboda je, kot očitno, zvabila na volišča večje število volivcev – volilo jih je dobrih 12 % več kot pred petimi leti – in slavila pri izidu referendumskih vprašanj. Večinsko so namreč volivci obkrožili štirikrat ZA, a jih Svoboda z ostalo vsebino ni prepričala, saj so ji podelili zgolj dva mandata. Vesna je mirno sprejela svoj pričakovan en mandat, še najbolj burno pa je bilo proti koncu štetja glasov v štabu Socialnih demokratov in Slovenske ljudske stranke, kjer so do zadnjega trepetali, ali bodo prišli med deveterico, ki bo odletela v Bruselj. Zvočno sliko večera sta pripravila Jure Čepin in Eva Lipovšek. FOTO: Pixabay
V zadnjem delu volilnega in referendumskega večera smo na Prvem podrobneje analizirali izjemno tesno tekmo za bruseljske stolčke. Povzeli smo tudi odzive iz volilnih štabov, v studiu je bil gost Mateja Hrastarja Jure Požgan z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
V prvem delu volilnega in referendumskega večera je Tomaž Celestina gostil poznavalca mednarodnih odnosov Matjaža Nahtigala in politologa Marka Hočevarja. Pregledali so prve projekcije sestave Evropskega parlamenta ter komentirali nakazane rezultate referendumskega odločanja.
Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.
»Pripravimo se na nepričakovano« je slogan letošnjega svetovnega dne varnosti živil. Varnost hrane je širok in kompleksen pojem. Vključuje mehanizme in pravila, ki zagotavljajo, da hrana pride varna od njive do mize. Evropska agencija za varnost hrane je skupaj z državami članicami tudi letos začela kampanjo »Safe 2 Eat 2024« oz. »Jejmo varno«. Kampanji se že drugo leto pridružuje Nacionalni inštitut Slovenije. Gre za kampanjo, katere namen je državljanom približati znanost, ki stoji za varno hrane v Evropi za lažje vsakodnevne prehranske odločitve in uživanje v varni in zdravi hrani. Hrana Evropski Uniji je najbolj nadzorovana in zato najbolj varna na svetu. A tudi to področje se srečuje z novimi izzivi.
Danes mineva 80 let od tako imenovanega »dneva D«, ko so se na obalah okupirane Normandije začele izkrcavati zavezniške vojaške enote in s tem odprle drugo veliko fronto v Evropi. O tem velikem dogodku, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najpomembnejših preobratov v drugi svetovni vojni, smo govorili z zgodovinarko dr. Kornelijo Ajlec z ljubljanske Filozofske fakultete. Prispevek je pripravila Alja Zore. Foto: britanske sile med izkrcanjem v Normandiji, Wikipedija, javna last
Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.
Pred volitvami poslancev v Evropski parlament je treba urediti ustrezno dostopnost volišč za ljudi z različnimi invalidnostmi, hkrati pa poskrbeti, da bodo informacije o volilnih postopkih in referendumih dostopne in lahko razumljive za vse, ki to potrebujejo. Tokrat bodo namreč prvič volili tudi tisti polnoletni državljani z intelektualnimi in psihosocialnimi oviranostmi, ki jim je bila volilna pravica v preteklosti odvzeta, ker so bili postavljeni pod skrbništvo.
Neveljaven email naslov