Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.

Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.

Slovenija se lahko iz zdajšnjega primeža krize dolgoročno reši le z večjim vlaganjem v razvoj, raziskave, znanost in infrastrukturo. Sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in iz državnega proračuna pa tudi bančna posojila naj bodo zato usmerjena izključno v trajnostne projekte z visoko dodano vrednostjo. To je bilo osrednje sporočilo virtualne Bančne konference. Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti. Katere konkretne projekte bomo financirali za zdaj še ni znano. Finančni minister Andrej Šircelj:

"Čez dva meseca bom lahko kaj več povedal o tem oziroma takrat bodo moji kolegi predvidoma že sporočili imena projektov."

Udeleženci virtualne Bančne konference so prepričani, da je treba podpreti zgolj tiste projekte, ki bodo temeljili na uspešnem sodelovanju med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Tak primer je občina Luče, prva lokalna energetska skupnost v državi, ki je samooskrbna že več kot 6 tisoč ur na leto, pravi župan Luč Ciril Rosc:

"Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da se je priliv iz domačih sončnih elektrarn povečal za kar 250 odstotkov. To je dokaz da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje."

To ni rezultat dobrega sistema temveč zgolj sposobnih posameznikov, pa je siceršnje aktualne razmere v odnosu znanost - država kritično ocenil prvi mož instituta Jozef Stefan Jadran Lenarčič

Jadran Lenarčič: »V garaži imamo izjemnega dirkalnega konja, a se vedemo, kot da gre za staro kozo. Hkrati pričakujemo, da se razdeli na dva dela - pol naj gre v gospodarstvo, pol pa na Univerzo. To je velika neumnost. Imamo izjemne kadre, izjemno okolje, zaposlujemo več tujcev kot domačih, saj je Institut izjemno znan po svetu«.

Hkrati pa z izjemo štirih milijonov evropskih sredstev Institut v zadnjih 20 ih letih ni prejel niti evra državnega denarja za sofinanciranje svoje infrastrukture. Tako ne gre. Potrebujemo resno razvojno raziskovalno politiko, je prepričan Lenarčič. S tem se strinja tudi Simon Savšek iz Evropske investicijske banke. Država bi, kot pravi, morala poskrbeti za stabilno okolje in jasno regulacijo. Podjetja pa vlagati še kam in ne le v stroje in opremo.

"Delež investicij slovenskih podjetij v opremo in stroje je višji kot v ostalih državah Evropske unije. Težava je, ker podjetja ne investirajo dovolj v zaposlene, v software, v IT opremo."

Vendar ne vsa. Podjetje osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij Cosylab z vlaganji tudi v zaposlene in IT opremo nima težav. Direktor Mark Pleško tako napoveduje nov center za protonsko terapijo:

"Prepričani smo, da mora biti naša rast usmerjena v protonsko terapijo. Naš cilj ni le, da sodelujemo, naš cilj je, da način zdravljenja raka s protonsko terapijo postane vodilni. Želimo ustvarjati prihodnost."

Bankirji trdijo, da so na soustvarjanje prihodnosti s financiranjem ugodnih posojil za trajnostne projekte pripravljeni.