Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Slovenija se lahko iz zdajšnjega primeža krize dolgoročno reši le z večjim vlaganjem v razvoj, raziskave, znanost in infrastrukturo. Sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in iz državnega proračuna pa tudi bančna posojila naj bodo zato usmerjena izključno v trajnostne projekte z visoko dodano vrednostjo. To je bilo osrednje sporočilo virtualne Bančne konference. Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti. Katere konkretne projekte bomo financirali za zdaj še ni znano. Finančni minister Andrej Šircelj:
"Čez dva meseca bom lahko kaj več povedal o tem oziroma takrat bodo moji kolegi predvidoma že sporočili imena projektov."
Udeleženci virtualne Bančne konference so prepričani, da je treba podpreti zgolj tiste projekte, ki bodo temeljili na uspešnem sodelovanju med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Tak primer je občina Luče, prva lokalna energetska skupnost v državi, ki je samooskrbna že več kot 6 tisoč ur na leto, pravi župan Luč Ciril Rosc:
"Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da se je priliv iz domačih sončnih elektrarn povečal za kar 250 odstotkov. To je dokaz da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje."
To ni rezultat dobrega sistema temveč zgolj sposobnih posameznikov, pa je siceršnje aktualne razmere v odnosu znanost - država kritično ocenil prvi mož instituta Jozef Stefan Jadran Lenarčič
Jadran Lenarčič: »V garaži imamo izjemnega dirkalnega konja, a se vedemo, kot da gre za staro kozo. Hkrati pričakujemo, da se razdeli na dva dela - pol naj gre v gospodarstvo, pol pa na Univerzo. To je velika neumnost. Imamo izjemne kadre, izjemno okolje, zaposlujemo več tujcev kot domačih, saj je Institut izjemno znan po svetu«.
Hkrati pa z izjemo štirih milijonov evropskih sredstev Institut v zadnjih 20 ih letih ni prejel niti evra državnega denarja za sofinanciranje svoje infrastrukture. Tako ne gre. Potrebujemo resno razvojno raziskovalno politiko, je prepričan Lenarčič. S tem se strinja tudi Simon Savšek iz Evropske investicijske banke. Država bi, kot pravi, morala poskrbeti za stabilno okolje in jasno regulacijo. Podjetja pa vlagati še kam in ne le v stroje in opremo.
"Delež investicij slovenskih podjetij v opremo in stroje je višji kot v ostalih državah Evropske unije. Težava je, ker podjetja ne investirajo dovolj v zaposlene, v software, v IT opremo."
Vendar ne vsa. Podjetje osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij Cosylab z vlaganji tudi v zaposlene in IT opremo nima težav. Direktor Mark Pleško tako napoveduje nov center za protonsko terapijo:
"Prepričani smo, da mora biti naša rast usmerjena v protonsko terapijo. Naš cilj ni le, da sodelujemo, naš cilj je, da način zdravljenja raka s protonsko terapijo postane vodilni. Želimo ustvarjati prihodnost."
Bankirji trdijo, da so na soustvarjanje prihodnosti s financiranjem ugodnih posojil za trajnostne projekte pripravljeni.
4541 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Po bančni konferenci: Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti.
Slovenija se lahko iz zdajšnjega primeža krize dolgoročno reši le z večjim vlaganjem v razvoj, raziskave, znanost in infrastrukturo. Sredstva iz evropskega sklada za okrevanje in iz državnega proračuna pa tudi bančna posojila naj bodo zato usmerjena izključno v trajnostne projekte z visoko dodano vrednostjo. To je bilo osrednje sporočilo virtualne Bančne konference. Slovenija si je zastavila cilj, da s svojimi in evropskimi sredstvi podpre 160 novih projektov za oživitev gospodarske rasti. Katere konkretne projekte bomo financirali za zdaj še ni znano. Finančni minister Andrej Šircelj:
"Čez dva meseca bom lahko kaj več povedal o tem oziroma takrat bodo moji kolegi predvidoma že sporočili imena projektov."
Udeleženci virtualne Bančne konference so prepričani, da je treba podpreti zgolj tiste projekte, ki bodo temeljili na uspešnem sodelovanju med znanostjo, gospodarstvom in skupnostjo. Tak primer je občina Luče, prva lokalna energetska skupnost v državi, ki je samooskrbna že več kot 6 tisoč ur na leto, pravi župan Luč Ciril Rosc:
"Iz dejanskih merjenih podatkov obratovanja omrežja je razvidno, da se je priliv iz domačih sončnih elektrarn povečal za kar 250 odstotkov. To je dokaz da je s pravilnimi ukrepi možna integracija večjih količin obnovljivih virov energije v lokalno omrežje."
To ni rezultat dobrega sistema temveč zgolj sposobnih posameznikov, pa je siceršnje aktualne razmere v odnosu znanost - država kritično ocenil prvi mož instituta Jozef Stefan Jadran Lenarčič
Jadran Lenarčič: »V garaži imamo izjemnega dirkalnega konja, a se vedemo, kot da gre za staro kozo. Hkrati pričakujemo, da se razdeli na dva dela - pol naj gre v gospodarstvo, pol pa na Univerzo. To je velika neumnost. Imamo izjemne kadre, izjemno okolje, zaposlujemo več tujcev kot domačih, saj je Institut izjemno znan po svetu«.
Hkrati pa z izjemo štirih milijonov evropskih sredstev Institut v zadnjih 20 ih letih ni prejel niti evra državnega denarja za sofinanciranje svoje infrastrukture. Tako ne gre. Potrebujemo resno razvojno raziskovalno politiko, je prepričan Lenarčič. S tem se strinja tudi Simon Savšek iz Evropske investicijske banke. Država bi, kot pravi, morala poskrbeti za stabilno okolje in jasno regulacijo. Podjetja pa vlagati še kam in ne le v stroje in opremo.
"Delež investicij slovenskih podjetij v opremo in stroje je višji kot v ostalih državah Evropske unije. Težava je, ker podjetja ne investirajo dovolj v zaposlene, v software, v IT opremo."
Vendar ne vsa. Podjetje osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij Cosylab z vlaganji tudi v zaposlene in IT opremo nima težav. Direktor Mark Pleško tako napoveduje nov center za protonsko terapijo:
"Prepričani smo, da mora biti naša rast usmerjena v protonsko terapijo. Naš cilj ni le, da sodelujemo, naš cilj je, da način zdravljenja raka s protonsko terapijo postane vodilni. Želimo ustvarjati prihodnost."
Bankirji trdijo, da so na soustvarjanje prihodnosti s financiranjem ugodnih posojil za trajnostne projekte pripravljeni.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Skoraj leto dni po uničujočih poplavah naši dopisniki s terena poročajo o ljudeh, ki opozarjajo, da postopki za reševanje posledic tečejo prepočasi. Mnogi so namreč še vedno v negotovosti. Kot je v Slovenj Gradcu danes povedal vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic, je skupno 16 družin prišlo do konca pogodb o cenitvah, večina med njimi je takšnih, ki so v poplavah ostali brez strehe nad glavo. V Slovenj Gradcu pa so danes predali ključe prve od novo zgrajenih hiš za poplavljene. Poimenovali so jo Hiša novega začetka. Zgradilo jo je radeljsko podjetje Pergola s skupaj še 41 drugimi donatorji iz vse Slovenije. Čeprav je občina želela podariti zemljišče, hiša pa je donacija, ni šlo brez zapletov, a tokrat s srečnim koncem. V Slovenj Gradcu je bila naša dopisnica Metka Pirc.
Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.
Joe Biden je po umiku iz predsedniške tekme izrazil vso podporo Kamali Harris in ta je potrdila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo. Ali bo to spremenilo predsedniško kampanjo oziroma kaj ta sprememba, za mnoge pričakovana in nujna, pomeni? Trenutno dogajanje je komentiral novinarski kolega Matej Šurc. FOTO: Pixabay
Kljub temu, da smo sredi poletja, marsikdo že pogleduje proti novemu študijskem letu. Med poletjem študenti namreč tradicionalno oddajo vlogo, če bi želeli bivati pri zasebnikih in v študentskih domovih. Prošnjo za podaljšanje bivanja je treba poslati do 16. avgusta. Več o pravilni oddaji vloge in o tem kakšen je interes mladih za bivanje pri zasebnikih, nam je zaupal Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Neveljaven email naslov