Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin. Smo res sposobni v vsakem trenutku prevzeti nadzor?
O tehničnih pripomočkih sva z Andrejem Brglezom razmišljala – ob tem, ko sva zadnjič omenjala, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Ali res robotu lahko stoodstotno zaupamo?
Pred časom smo v Renaultovem kadjarju že spoznali nov 1,3-litrski bencinski agregat, prejšnji teden nas je peljal v dusterju, sicer šibkejši, 96-kilovatni, danes pa še nekaj vtisov o 117-kilovatnem, ki je bil vgrajen v testnega qashqaia. Nissanov qashqai je eden pomembnejših igralcev v razredu športnih terenskih vozil, v katerem je gneča vse večja, a qashqai se odlično drži in tudi po dvanajstih letih še vedno dosega rekordno prodajo. V Evropi je najbolje prodajani Nissanov model v zgodovini, tudi pri nas je med srednje velikimi crossoverji v samem vrhu.
Ob novem motorju, ki teče izjemno tiho in gladko, moči je seveda več kot dovolj, smo bili veseli tudi novega 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika, ki vožnjo naredi še udobnejšo. Da je pogon samo spredaj, zdaj že vemo in smo se s tem nekako sprijaznili. Sicer pa smo s porabo dosegli povprečje tam nekje blizu sedmih litrov, kar smo tudi pričakovali. Qashqai, ki nas je prevažal, je bil tudi precej bogato opremljen, tako da je na ceniku dosegel ceno 30 tisočakov, a z nekaj tisočaki popusta tak qashqai lahko postane precej bolj privlačna izbira.
Zdaj pa k novostim tega tedna. Pri Fordu so prenovili rangerja, ki je zdaj na voljo z množico elektronskih pripomočkov, ki jih sicer najdemo v osebnih avtomobilih. Na voljo je tudi posebna vzmet, ki olajša dvig sicer kar težke zadnje stranice tovornega prostora. Novost v poltovornjaku, ki prihaja v treh kabinskih različicah, je dvolitrski turbodizel s 96, 118 ali 147 kilovati, menjalnik pa je ročni šest stopenjski ali desetstopenjski samodejni. Najcenejši ranger stane malo manj kot 26 tisočakov, pri Fordu pa si seveda obetajo, da bo še naprej na vrhu prodajne lestvice med pick-upi.
Ford je pripeljal tudi kombi Tourneo custom z novo motorno različico. Dvolitrskemu dizlu s 96 oziroma 125 kilovati pomaga hibridna tehnologija. V posebni bateriji se kopiči električna energija, ki se samodejno pridobiva ob zaviranju oziroma zmanjševanju hitrosti, tako je poraba nekoliko manjša. Tourneo custom v šibkejši različici stane nekaj čez 38 tisočakov.
Audi Q3 sportback je mestni terenec s kupejevskim zadkom, to je to. Notranjost je prostorna in prilagodljiva, zanimiva je zadnja klop, ki je vzdolžno pomična in tudi z nastavljivim naklonom. Seznam raznoraznih dodatkov za večjo varnost in udobje je seveda bogat, motorna paleta je turbodizelska ali turbobencinska, ob ročnih menjalnikih so tudi samodejni dvosklopčni, pogon je lahko tudi štirikolesni. Q3 sportback je za približno 1.250 evrov dražji od običajne različice, osnovni 35 TFSI (se pravi z 1,5 litrskim 110 kilovatnim bencinskim motorjem) tako stane dobrih 36 tisočakov, dizel je za dobre tri tisočake dražji.
Pred kratkim je tudi k nam pripeljal novi passat in kolegi iz Avtomobilnosti so omogočili nekaj gledalcem, da so lahko preizkusili prediktivni tempomat. Blaž Grofelnik iz Porsche Slovenija je pojasnil, da tak tempomat v primeru navigacijskega vodenja zaznava omejitve in tudi samodejno znižuje hitrost pred ostrimi ovinki ali križišči. Tako je njegova funkcionalnost s prediktivnostjo še povečana. Novi passat pa ima zdaj tudi t.i. kapacitivni volan, kar pomeni, da ne moremo več goljufati. Prej smo lahko za nekaj sekund popolnoma izpustili volan iz rok, zdaj nam to ni več dovoljeno, roka mora biti ves čas v stiku z volanom. Zaenkrat je tako verjetno res najbolje.
Da ne pozabim, pa da vi ne pozabite – vabilo k glasovanju za Slovenski avto leta 2020. Glasovnica je na naši spletni strani.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin. Smo res sposobni v vsakem trenutku prevzeti nadzor?
O tehničnih pripomočkih sva z Andrejem Brglezom razmišljala – ob tem, ko sva zadnjič omenjala, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Ali res robotu lahko stoodstotno zaupamo?
Pred časom smo v Renaultovem kadjarju že spoznali nov 1,3-litrski bencinski agregat, prejšnji teden nas je peljal v dusterju, sicer šibkejši, 96-kilovatni, danes pa še nekaj vtisov o 117-kilovatnem, ki je bil vgrajen v testnega qashqaia. Nissanov qashqai je eden pomembnejših igralcev v razredu športnih terenskih vozil, v katerem je gneča vse večja, a qashqai se odlično drži in tudi po dvanajstih letih še vedno dosega rekordno prodajo. V Evropi je najbolje prodajani Nissanov model v zgodovini, tudi pri nas je med srednje velikimi crossoverji v samem vrhu.
Ob novem motorju, ki teče izjemno tiho in gladko, moči je seveda več kot dovolj, smo bili veseli tudi novega 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika, ki vožnjo naredi še udobnejšo. Da je pogon samo spredaj, zdaj že vemo in smo se s tem nekako sprijaznili. Sicer pa smo s porabo dosegli povprečje tam nekje blizu sedmih litrov, kar smo tudi pričakovali. Qashqai, ki nas je prevažal, je bil tudi precej bogato opremljen, tako da je na ceniku dosegel ceno 30 tisočakov, a z nekaj tisočaki popusta tak qashqai lahko postane precej bolj privlačna izbira.
Zdaj pa k novostim tega tedna. Pri Fordu so prenovili rangerja, ki je zdaj na voljo z množico elektronskih pripomočkov, ki jih sicer najdemo v osebnih avtomobilih. Na voljo je tudi posebna vzmet, ki olajša dvig sicer kar težke zadnje stranice tovornega prostora. Novost v poltovornjaku, ki prihaja v treh kabinskih različicah, je dvolitrski turbodizel s 96, 118 ali 147 kilovati, menjalnik pa je ročni šest stopenjski ali desetstopenjski samodejni. Najcenejši ranger stane malo manj kot 26 tisočakov, pri Fordu pa si seveda obetajo, da bo še naprej na vrhu prodajne lestvice med pick-upi.
Ford je pripeljal tudi kombi Tourneo custom z novo motorno različico. Dvolitrskemu dizlu s 96 oziroma 125 kilovati pomaga hibridna tehnologija. V posebni bateriji se kopiči električna energija, ki se samodejno pridobiva ob zaviranju oziroma zmanjševanju hitrosti, tako je poraba nekoliko manjša. Tourneo custom v šibkejši različici stane nekaj čez 38 tisočakov.
Audi Q3 sportback je mestni terenec s kupejevskim zadkom, to je to. Notranjost je prostorna in prilagodljiva, zanimiva je zadnja klop, ki je vzdolžno pomična in tudi z nastavljivim naklonom. Seznam raznoraznih dodatkov za večjo varnost in udobje je seveda bogat, motorna paleta je turbodizelska ali turbobencinska, ob ročnih menjalnikih so tudi samodejni dvosklopčni, pogon je lahko tudi štirikolesni. Q3 sportback je za približno 1.250 evrov dražji od običajne različice, osnovni 35 TFSI (se pravi z 1,5 litrskim 110 kilovatnim bencinskim motorjem) tako stane dobrih 36 tisočakov, dizel je za dobre tri tisočake dražji.
Pred kratkim je tudi k nam pripeljal novi passat in kolegi iz Avtomobilnosti so omogočili nekaj gledalcem, da so lahko preizkusili prediktivni tempomat. Blaž Grofelnik iz Porsche Slovenija je pojasnil, da tak tempomat v primeru navigacijskega vodenja zaznava omejitve in tudi samodejno znižuje hitrost pred ostrimi ovinki ali križišči. Tako je njegova funkcionalnost s prediktivnostjo še povečana. Novi passat pa ima zdaj tudi t.i. kapacitivni volan, kar pomeni, da ne moremo več goljufati. Prej smo lahko za nekaj sekund popolnoma izpustili volan iz rok, zdaj nam to ni več dovoljeno, roka mora biti ves čas v stiku z volanom. Zaenkrat je tako verjetno res najbolje.
Da ne pozabim, pa da vi ne pozabite – vabilo k glasovanju za Slovenski avto leta 2020. Glasovnica je na naši spletni strani.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neveljaven email naslov