Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Si predstavljate življenje v omrežju podzemne železnice? Verjetno ne, je pa razmere v velikem mestu po nuklearnem napadu opisal ruski pisatelj Dmitry Glukhovksy, avtor znanstveno-fantastičnega romana Metro 2033.
32-letnik govori pet jezikov in je zato včasih tudi “sumljiv”.
“Ko sem kot novinar delal v tujini, so me sodelavci gledali nekoliko sumničavo. Sem tako atipičen Rus, da so me imeli kar za vohuna.”
Dmitry Glukhovsky, ki je večkrat nagrajeno knjigo napisal s pomočjo bralcev na internetu, je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Ko se je avtor vozil z moskovskim metrojem je fantaziral, kaj bi se zgodilo z njegovim rojstnim mestom po morebitnem napadu z jedrskim orožjem. In nastala je zgodba, ki se vrti okrog glavnega junaka, mladega fanta Artjoma.
“Edino mesto, kjer lahko po jedrskem napadu živijo prebivalci Moskve, je metro. Tam je tudi v resnici največji sistem zaklonišč na svetu, ki so jih zgradili v času hladne vojne. V podzemlju ruske prestolnice bi lahko v več kot 200 bunkerjih vsaj nekaj časa živelo kakšnih 50 tisoč ljudi.”
“Vsak dan sem se po tem ogromnem sistemu vozil v šolo in si domislil, kako je vsaka postaja država zase, kako ljudje živijo, se med seboj bojujejo za prevlado, se bojijo potovati med postajami, ker so v nevarnosti njihova življenja …”
Kritik ruske oblasti
Dmitry Gluhkovsky govori brez dlake na jeziku, zelo kritičen je tudi dogajanja v Rusiji, kot novinar in kolumnist kritizira Putinovo oblast, a pravi, da se ne boji za svoje življenje.
“Kritike v Rusiji niso smrtno nevarne, seveda pa je odvisno, kako se lotevaš oblasti.
Če samo kritiziraš, se nekako izogneš najhujšemu, popolnoma drugače pa je, če se kot novinar lotevaš preiskovanja kriminala, še posebej koruptivnih primerov ali razmer v Čečeniji. To te lahko pripelje v težave …”
Dmitry po zadnji zamenjavi stolčkov med Putinom in Medvedjevim ni pretirano optimističen.
“Zaradi Putinove ponovne izvolitve in njegova strahu, da bi v primeru izgube oblasti končal kot Gadafi, se nam naslednjih letih v Rusiji ne obeta napredek. Putin je vse starejši in s tem tudi vedno bolj konzervativen. Ne bo nikakršnega boja proti korupciji, ki se je razpasla ravno pod Putinovo vladavino …”
Film in video igra
Po knjižni uspešnici Metro 2033 bodo morda prav kmalu posneli tudi hollywoodski film, že zdaj pa mnogi poznajo video igro z istim naslovom.
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Si predstavljate življenje v omrežju podzemne železnice? Verjetno ne, je pa razmere v velikem mestu po nuklearnem napadu opisal ruski pisatelj Dmitry Glukhovksy, avtor znanstveno-fantastičnega romana Metro 2033.
32-letnik govori pet jezikov in je zato včasih tudi “sumljiv”.
“Ko sem kot novinar delal v tujini, so me sodelavci gledali nekoliko sumničavo. Sem tako atipičen Rus, da so me imeli kar za vohuna.”
Dmitry Glukhovsky, ki je večkrat nagrajeno knjigo napisal s pomočjo bralcev na internetu, je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Ko se je avtor vozil z moskovskim metrojem je fantaziral, kaj bi se zgodilo z njegovim rojstnim mestom po morebitnem napadu z jedrskim orožjem. In nastala je zgodba, ki se vrti okrog glavnega junaka, mladega fanta Artjoma.
“Edino mesto, kjer lahko po jedrskem napadu živijo prebivalci Moskve, je metro. Tam je tudi v resnici največji sistem zaklonišč na svetu, ki so jih zgradili v času hladne vojne. V podzemlju ruske prestolnice bi lahko v več kot 200 bunkerjih vsaj nekaj časa živelo kakšnih 50 tisoč ljudi.”
“Vsak dan sem se po tem ogromnem sistemu vozil v šolo in si domislil, kako je vsaka postaja država zase, kako ljudje živijo, se med seboj bojujejo za prevlado, se bojijo potovati med postajami, ker so v nevarnosti njihova življenja …”
Kritik ruske oblasti
Dmitry Gluhkovsky govori brez dlake na jeziku, zelo kritičen je tudi dogajanja v Rusiji, kot novinar in kolumnist kritizira Putinovo oblast, a pravi, da se ne boji za svoje življenje.
“Kritike v Rusiji niso smrtno nevarne, seveda pa je odvisno, kako se lotevaš oblasti.
Če samo kritiziraš, se nekako izogneš najhujšemu, popolnoma drugače pa je, če se kot novinar lotevaš preiskovanja kriminala, še posebej koruptivnih primerov ali razmer v Čečeniji. To te lahko pripelje v težave …”
Dmitry po zadnji zamenjavi stolčkov med Putinom in Medvedjevim ni pretirano optimističen.
“Zaradi Putinove ponovne izvolitve in njegova strahu, da bi v primeru izgube oblasti končal kot Gadafi, se nam naslednjih letih v Rusiji ne obeta napredek. Putin je vse starejši in s tem tudi vedno bolj konzervativen. Ne bo nikakršnega boja proti korupciji, ki se je razpasla ravno pod Putinovo vladavino …”
Film in video igra
Po knjižni uspešnici Metro 2033 bodo morda prav kmalu posneli tudi hollywoodski film, že zdaj pa mnogi poznajo video igro z istim naslovom.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
David Cirici je učitelj književnosti in mladinski pisatelj. Na Twitterju ima v šaljivi predstavitvi zapisano, da je njegova družina pred dvema tisočletjema imela hišo v Pompejih, s čimer namiguje na svoj italijansko zveneč priimek. Pred svoje opise najpogosteje dopiše katalonski.
Oto Horvat je pesnik, pisatelj in prevajalec. Srbski po mestu rojstva, madžarski po imenu in priimku. 7 let begunec v Nemčiji, zdaj pa že dolga leta živeč v Italiji.
Kasper Rune Larsen je danski filmski režiser, ki se je slovenskemu občinstvu na Liffu predstavil s celovečernim filmom Danska.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
Meik Wiking direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče. Veliko se smeji, čeprav ni najsrečnejši človek na svetu. Ve pa, kdo bi to lahko bil. S strokovnimi ugotovitvami o sreči pomaga Svetovni zdravstveni organizaciji, podjetjem in vladnim organizacijam po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji je Nick Fellows znan, čeprav ga mnogi ljubitelji alpskega smučanja ne poznajo po imenu, pač pa samo po glasu.
Asiimwe Ronald oziroma Mojster Jaka je spregovoril o pomoči sočloveku, času, ki nam ga v Evropi primanjkuje, ter sreči kljub pomanjkanju.
Neveljaven email naslov