Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.
Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami
Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.
Vremenska posebnost
Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.
»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.
Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.
Kot da bi skočil s šestih metrov
Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«
Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.
»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt
In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.
Kdaj bodo preskočili 300 metrov?
Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?
»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič
Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.
S simulatorjem na vrh skakalnice
S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.
Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.
Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami
Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.
Vremenska posebnost
Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.
»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.
Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.
Kot da bi skočil s šestih metrov
Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«
Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.
»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt
In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.
Kdaj bodo preskočili 300 metrov?
Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?
»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič
Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.
S simulatorjem na vrh skakalnice
S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.
Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:
Večno življenje ali vsaj daljši odlog smrti je želja marsikoga. Tako močna, da so se nekateri pripravljeni celo zamrzniti v upanju, da jih bo znanost v prihodnosti lahko obudila nazaj v življenje. Dobrodošli v znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta? Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.
Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.
Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Neveljaven email naslov