Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.
Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami
Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.
Vremenska posebnost
Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.
»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.
Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.
Kot da bi skočil s šestih metrov
Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«
Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.
»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt
In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.
Kdaj bodo preskočili 300 metrov?
Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?
»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič
Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.
S simulatorjem na vrh skakalnice
S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.
Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.
Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami
Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.
Vremenska posebnost
Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.
»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.
Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.
Kot da bi skočil s šestih metrov
Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«
Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.
»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt
In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.
Kdaj bodo preskočili 300 metrov?
Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?
»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič
Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.
S simulatorjem na vrh skakalnice
S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.
Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov