Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.
Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami
Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.
Vremenska posebnost
Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.
»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.
Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.
Kot da bi skočil s šestih metrov
Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«
Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.
»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt
In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.
Kdaj bodo preskočili 300 metrov?
Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?
»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič
Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.
S simulatorjem na vrh skakalnice
S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.
Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.
Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami
Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.
Vremenska posebnost
Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.
»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.
Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.
Kot da bi skočil s šestih metrov
Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«
Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.
»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt
In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.
Kdaj bodo preskočili 300 metrov?
Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?
»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič
Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.
S simulatorjem na vrh skakalnice
S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.
Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov