Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fizika smučarskih skokov

19.03.2015

Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.

Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami

Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.

Vremenska posebnost

Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.

»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.

Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.

Kot da bi skočil s šestih metrov

Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti  v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«

Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.

»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt

In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.

Kdaj bodo preskočili 300 metrov?

Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?

»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič

Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.

S simulatorjem na vrh skakalnice

S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.

Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Fizika smučarskih skokov

19.03.2015

Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.

Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami

Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.

Vremenska posebnost

Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.

»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.

Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.

Kot da bi skočil s šestih metrov

Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti  v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«

Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.

»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt

In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.

Kdaj bodo preskočili 300 metrov?

Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?

»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič

Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.

S simulatorjem na vrh skakalnice

S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.

Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:


15.12.2011

Druga geneza - ustvarjanje življenja v laboratoriju. Gost: Prof. dr. Lee Cronin (Univerza v Glasgowu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.12.2011

Temna snov - prof. dr. Maruša Bradač

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.12.2011

Objektivna resničnost - dr. Vlatko Vedral (Oxford)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.11.2011

Projekt Belle II, dr. Peter Križan

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.11.2011

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.11.2011

Sončni orbiter - dr. Richard Marsden, ESA

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.11.2011

Kognitivno izkrivljanje: prof. dr. Dan Ariely

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.10.2011

Kvantni računalniki. Kako blizu smo kvantnim računalnikom, bodo sploh kdaj tako splošno uporabni, kot so ti, ki jih uporabljamo danes?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.10.2011

Meje znanosti. Prof. dr. John Dupré

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.10.2011

Pospešeno širjenje vesolja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.10.2011

Tahioni, gost dr. Heinrich Päs

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.09.2011

Družbena koristnost piratov. Gost Matt Mason.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.09.2011

Koliko vrst je na našem planetu. Prof. dr. Robert May

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.09.2011

Zgodnje zvezde - prof. Paolo Molaro

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.09.2011

Kiber vojne in kiber orožje. Gost Mikko Hypponen, finski strokovnjak za računalniško varnost

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.07.2011

Iskanje božjega delca. Gosta: dr. Dragan Mihajlovič, dr. John Ellis

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.06.2011

Množična izumrtja. Gost: Tony Barnosky (Univerza Berkeley)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.06.2011

Lov na najtežje atome. Gost profesor Yuri Oganessian

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.06.2011

Psihologija in promet. Gost: Tom Vanderbilt

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.06.2011

Kozmični žarki ekstremnih energij - prof.dr. Danilo Zavrtanik

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 29 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov