Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fizika smučarskih skokov

19.03.2015

Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.

Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami

Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.

Vremenska posebnost

Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.

»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.

Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.

Kot da bi skočil s šestih metrov

Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti  v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«

Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.

»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt

In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.

Kdaj bodo preskočili 300 metrov?

Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?

»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič

Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.

S simulatorjem na vrh skakalnice

S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.

Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:


Frekvenca X

688 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Fizika smučarskih skokov

19.03.2015

Skupaj z očetom velikanke Janezom Goriškom smo obujali spomine na nastajanje letalnice velikanke in nekdanje rekorde v Planici ter preizkusili najnovejši simulator smučarskih skokov v Planici.

Od zgodovine do fizike poleta in možnosti novega rekorda pod Poncami

Pred planiškim praznikom se je pod Ponce odpravila tudi Frekvenca X, ki jo tokrat zanima fizika smučarskih skokov in kakšne so možnosti, da v Planici pade nov rekord.

Vremenska posebnost

Ste vedeli, da ima Planica edinstvene vremenske pogoje, ki lahko v dopoldanskem času zaradi ugodne termodinamike smučarske polete pri enaki tehniki podaljšajo tudi do 40 metrov v primerjavi s popoldanskimi pogoji.

»Ta termika se običajno razume kot dviganje toplega zraka, ki dopoldne ustvarja vzgon ob letalnici. Zračne mase se dvigujejo, kar je dobro za letalca. Tovrstne pogoje ima samo Planica,« pravi dr. Bojan Jošt s Fakultete za šport.

Svojevrstne pogoje dodaja tudi nadmorska višina. V primerjavi z Vikersundom, ki ima nadmorsko višino skoraj nič, ima Planica na 800 metrih za 10 odstotkov težje pogoje.

Kot da bi skočil s šestih metrov

Pojdimo zdaj na letalnico in razčlenimo letalčev skok: »Najlažje je faza starta, ko se tekmovalec spusti  v počep in poskuša pri vožnji optimizirati zaletno hitrost in zaletni položaj,« pravi Jošt. Faza odskoka se deli na dva dela, na odrivni mizi govorimo o kontaktni fazi, ki ji sledi brezoporna faza. »In v tej fazi mora biti točen, druga naloga pa je doseči optimalno višino odriva ohranjati dober vpadni kot letenja.«

Z velikostjo skakalnice se sile povečujejo. Učinki se povečujejo nelinearno. Na letalnicah lahko tako govorimo o ekstremno velikih silah.

»Na smučarja letalca, ki bi preskočil aktualni rekord 251 metrov in pol, bi v Planici delovala enaka sila kot pri skoku s šestih metrov na tla« – dr. Bojan Jošt

In prav v zvezi s tem je dr. Bojan Jošt kritičen do pravil, ki jih graditeljem letalnic postavlja FIS.

Kdaj bodo preskočili 300 metrov?

Dolžine smučarskih poletov analizira naš novinarski kolega Slavko Jerič. Kdaj bo po njegovem mogoč polet čez 300 metrov?

»Preverjal sem vse svetovne rekorde, odkar je padla meja 100 metrov. Ugotovil sem, da se rekord v povprečju poviša za 1,9 metra na leto. Z isto dinamiko bi okoli leta 2040 morali videti polet čez 300 metrov.« – novinar Slavko Jerič

Kako daleč bi lahko šlo povečevanje letalnic, pa ni težava najdaljših poletov, temveč najkrajših. »Zavedati se moramo, da na isti letalnici ne skačejo le šampioni, slabši letalci bi imeli na njih velike težave,« opozarja Jošt.

S simulatorjem na vrh skakalnice

S pomočjo prve simulacije skokov v virtualni resničnosti v Sloveniji pa se bodo lahko s skoki seznanili tudi navijači v Planici in na lastni koži doživeli izkušnjo letenja po velikanki. Zavarovalnica Triglav je v sodelovanju s strokovnjaki iz podjetij ArtRebel 9 in Pristop razvila posebno platformo za simulacijo skokov v virtualni resničnosti s pomočjo 3D-očal Oculus Rift.

Preizkusila ga je tudi valovska ekipa:


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2010

Aktualne vesoljske raziskave

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.01.2010

Pomembna znanstvena odkritja in dosežki v letu 2009. Gost: Mišo Renko

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.11.2009

Obletnica misije Apollo 12 in forteanski pojavi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.11.2009

Branje misli. Gost: prof. dr. John-Dylan Haynes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.11.2009

Prof. Ray Jayawardhana o iskanju morebitne Zemljine dvojčice

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.10.2009

Naslednja ledena doba. Gost: prof. dr. Thomas J Crowley (Univerza v Edinburghu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.10.2009

Slovenski fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač komentira morebitni obstoj vode na Luni in siceršnje vesoljske obete človeštva

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.10.2009

Skrivnost neandertalcev

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.10.2009

Nova teorija o gibanju zvezd in nastanku galaksij, gost Rok Roškar

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov