Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
"Hitra železnica med Gradcem in Celovcem bo končana v petih letih"
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. V Ljubljani je študirala gradbeništvo, službo pa dobila v Avstriji, kjer je nadzornica na gradbiščih. Sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, zdaj denimo nadzoruje gradnjo hitre železniške proge med Gradcem in Celovcem: “Hitra železnica bo končana v petih letih.”
“Imam srečo, da Avstrijci malce drugače gledajo na inženirje. Ko grem k zdravniku, me vedno pokličejo tudi z nazivom.”
Za gradbeništvo jo je navdušil Discovery, ki je predvajal oddaje o gradbenih podvigih, v katerih pa sodeluje tudi sama.
Ninin urnik je naporen, dela približno dvanajst ur na dan: “Delo ob koncu tedna je odvisno od projektov. Če so ti veliki, se dela tudi 24 ur. Delamo od ‘jutra do sutra’.”
“Moja plača je dobra, inženirji na gradbišču poleg redne plače dobimo tudi vse dodatke za delo na gradbišču in za ločeno življenje.”
Nemškega jezika ob prihodu v Celovec ni obvladala, vendar se ga je hitro naučila. Poudarja pa, da je knjižna nemščina drugačna od tiste, ki jo sliši na gradbišču. Tam dela tudi veliko Balkancev, zato ji je slovenščina prišla zelo prav: “Vzamejo me bolj za svojo in mi zaupajo stvari, ki jih drugim nadzornim ne.”
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
"Hitra železnica med Gradcem in Celovcem bo končana v petih letih"
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. V Ljubljani je študirala gradbeništvo, službo pa dobila v Avstriji, kjer je nadzornica na gradbiščih. Sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, zdaj denimo nadzoruje gradnjo hitre železniške proge med Gradcem in Celovcem: “Hitra železnica bo končana v petih letih.”
“Imam srečo, da Avstrijci malce drugače gledajo na inženirje. Ko grem k zdravniku, me vedno pokličejo tudi z nazivom.”
Za gradbeništvo jo je navdušil Discovery, ki je predvajal oddaje o gradbenih podvigih, v katerih pa sodeluje tudi sama.
Ninin urnik je naporen, dela približno dvanajst ur na dan: “Delo ob koncu tedna je odvisno od projektov. Če so ti veliki, se dela tudi 24 ur. Delamo od ‘jutra do sutra’.”
“Moja plača je dobra, inženirji na gradbišču poleg redne plače dobimo tudi vse dodatke za delo na gradbišču in za ločeno življenje.”
Nemškega jezika ob prihodu v Celovec ni obvladala, vendar se ga je hitro naučila. Poudarja pa, da je knjižna nemščina drugačna od tiste, ki jo sliši na gradbišču. Tam dela tudi veliko Balkancev, zato ji je slovenščina prišla zelo prav: “Vzamejo me bolj za svojo in mi zaupajo stvari, ki jih drugim nadzornim ne.”
V oddaji Globalna vas smo poklicali v enega odročnejših koščkov Rusije, v domovanje dedka Mraza.
Neža Kodrič Podobnik se je iz Nepala preselila na Filipine. Razlog? “Težave z vizo. Drugi pomemben razlog pa je pralni stroj, ki ga v Nepalu nisem imela, na Filipinih pa mi je bil obljubljen.” Tradicionalistična država se sooča z naglim razvojem. Med tujimi vplivi je močan predvsem ameriški, pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da Španci, razen katolištva, niso pustili veliko zapuščine. V domačem jeziku je na primer nekaj španskih besed.
Vrhunski jazz bobnar se je po Linzu in New Yorku znašel v Tel Avivu. Mesto je nekakšen mehurček, precej drugačen od ostalega Izraela. Pravi, da je izraelska glasba zelo mednarodna, multikulturna, polna različnih vplivov. Od doma do plaže ima sedem minut hoje.
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Neveljaven email naslov