Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
"Hitra železnica med Gradcem in Celovcem bo končana v petih letih"
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. V Ljubljani je študirala gradbeništvo, službo pa dobila v Avstriji, kjer je nadzornica na gradbiščih. Sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, zdaj denimo nadzoruje gradnjo hitre železniške proge med Gradcem in Celovcem: “Hitra železnica bo končana v petih letih.”
“Imam srečo, da Avstrijci malce drugače gledajo na inženirje. Ko grem k zdravniku, me vedno pokličejo tudi z nazivom.”
Za gradbeništvo jo je navdušil Discovery, ki je predvajal oddaje o gradbenih podvigih, v katerih pa sodeluje tudi sama.
Ninin urnik je naporen, dela približno dvanajst ur na dan: “Delo ob koncu tedna je odvisno od projektov. Če so ti veliki, se dela tudi 24 ur. Delamo od ‘jutra do sutra’.”
“Moja plača je dobra, inženirji na gradbišču poleg redne plače dobimo tudi vse dodatke za delo na gradbišču in za ločeno življenje.”
Nemškega jezika ob prihodu v Celovec ni obvladala, vendar se ga je hitro naučila. Poudarja pa, da je knjižna nemščina drugačna od tiste, ki jo sliši na gradbišču. Tam dela tudi veliko Balkancev, zato ji je slovenščina prišla zelo prav: “Vzamejo me bolj za svojo in mi zaupajo stvari, ki jih drugim nadzornim ne.”
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. Tam je nadzornica na gradbiščih, sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, trenutno recimo nadzoruje gradnjo nove železniške proge med Gradcem in Celovcom.
"Hitra železnica med Gradcem in Celovcem bo končana v petih letih"
Nina Delakorda živi blizu slovensko-avstrijske meje v Celovcu. V Ljubljani je študirala gradbeništvo, službo pa dobila v Avstriji, kjer je nadzornica na gradbiščih. Sodeluje tudi pri velikih gradbenih projektih, zdaj denimo nadzoruje gradnjo hitre železniške proge med Gradcem in Celovcem: “Hitra železnica bo končana v petih letih.”
“Imam srečo, da Avstrijci malce drugače gledajo na inženirje. Ko grem k zdravniku, me vedno pokličejo tudi z nazivom.”
Za gradbeništvo jo je navdušil Discovery, ki je predvajal oddaje o gradbenih podvigih, v katerih pa sodeluje tudi sama.
Ninin urnik je naporen, dela približno dvanajst ur na dan: “Delo ob koncu tedna je odvisno od projektov. Če so ti veliki, se dela tudi 24 ur. Delamo od ‘jutra do sutra’.”
“Moja plača je dobra, inženirji na gradbišču poleg redne plače dobimo tudi vse dodatke za delo na gradbišču in za ločeno življenje.”
Nemškega jezika ob prihodu v Celovec ni obvladala, vendar se ga je hitro naučila. Poudarja pa, da je knjižna nemščina drugačna od tiste, ki jo sliši na gradbišču. Tam dela tudi veliko Balkancev, zato ji je slovenščina prišla zelo prav: “Vzamejo me bolj za svojo in mi zaupajo stvari, ki jih drugim nadzornim ne.”
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov