Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. Kar nekaj časa pa je v zadnjih tednih preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik je študent programa tehnologij zemeljskega plina v Trondheimu, ki je pomagal pri organizaciji norveške skakalne turneje
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. O energentih prihodnosti pravi, da bodo ti najverjetneje vključevali vetrne in sončne elektrarne, verjame pa tudi v vodik. Zaveda se, da imajo takšni viri prednosti in slabosti, in pove, da ima veliko vlogo pri odločitvi usmeritve politika, ki po navadi predstavi samo pozitivne lastnosti. Kot primer navaja na Norveškem še posebej zelo razširjene električne avtomobile, ki v resnici ne delujejo popolnoma brez emisij. Izpusti pri izdelavi teh naprav so namreč veliko višji kot pri izdelavi ”navadnega”.
Kar nekaj časa pa je zadnje tedne preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. Kar nekaj časa pa je v zadnjih tednih preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik je študent programa tehnologij zemeljskega plina v Trondheimu, ki je pomagal pri organizaciji norveške skakalne turneje
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. O energentih prihodnosti pravi, da bodo ti najverjetneje vključevali vetrne in sončne elektrarne, verjame pa tudi v vodik. Zaveda se, da imajo takšni viri prednosti in slabosti, in pove, da ima veliko vlogo pri odločitvi usmeritve politika, ki po navadi predstavi samo pozitivne lastnosti. Kot primer navaja na Norveškem še posebej zelo razširjene električne avtomobile, ki v resnici ne delujejo popolnoma brez emisij. Izpusti pri izdelavi teh naprav so namreč veliko višji kot pri izdelavi ”navadnega”.
Kar nekaj časa pa je zadnje tedne preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Študentka kemije in razsikovalka Tina Škorjanc živi med New Yorkom in Abu Dhabijem
Tjaša Lorbek v Buenos Airesu uči slovenščino. Za znanje tega jezika se zanimajo predvsem potomci slovenskih izseljencev.
Matej Goršič živi v mestu Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu Tartu.
Vesna Sanders se je v ZDA preselila zaradi ljubezni, ki jo je spoznala v Maleziji.
Mark Boris Andrijanič opisuje, kako se je Bruselj spremenil v tednu po terorističnem napadu na letališče in podzemno železnico.
Neveljaven email naslov