Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. Kar nekaj časa pa je v zadnjih tednih preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik je študent programa tehnologij zemeljskega plina v Trondheimu, ki je pomagal pri organizaciji norveške skakalne turneje
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. O energentih prihodnosti pravi, da bodo ti najverjetneje vključevali vetrne in sončne elektrarne, verjame pa tudi v vodik. Zaveda se, da imajo takšni viri prednosti in slabosti, in pove, da ima veliko vlogo pri odločitvi usmeritve politika, ki po navadi predstavi samo pozitivne lastnosti. Kot primer navaja na Norveškem še posebej zelo razširjene električne avtomobile, ki v resnici ne delujejo popolnoma brez emisij. Izpusti pri izdelavi teh naprav so namreč veliko višji kot pri izdelavi ”navadnega”.
Kar nekaj časa pa je zadnje tedne preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. Kar nekaj časa pa je v zadnjih tednih preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik je študent programa tehnologij zemeljskega plina v Trondheimu, ki je pomagal pri organizaciji norveške skakalne turneje
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. O energentih prihodnosti pravi, da bodo ti najverjetneje vključevali vetrne in sončne elektrarne, verjame pa tudi v vodik. Zaveda se, da imajo takšni viri prednosti in slabosti, in pove, da ima veliko vlogo pri odločitvi usmeritve politika, ki po navadi predstavi samo pozitivne lastnosti. Kot primer navaja na Norveškem še posebej zelo razširjene električne avtomobile, ki v resnici ne delujejo popolnoma brez emisij. Izpusti pri izdelavi teh naprav so namreč veliko višji kot pri izdelavi ”navadnega”.
Kar nekaj časa pa je zadnje tedne preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Martina Jakob Emeršič že dve leti živi v Dohi, kjer se zdaj pripravljajo na začetek svetovnega rokometnega prvenstva.
Tadej Košmrlj je v studio povabil Dušana Repiča, ki že 16 let živi na Baliju v Indoneziji.
Robi Poredoš v New Yorku živi že 17 let, dela kot novinar. Na zahvalni četrtek je spregovoril o prometnih zamaških na letališčih in cestah, saj je to dan, ko se na pot odpravi največje število Američanov. Tudi na severovzhodu ZDA so glavna tema zadnjih dni odnosi med rasami, ki vsaj na prvi pogled po protestih v Fergusonu trenutno niso najboljši. Ko govoriš o New Yorku, pa se seveda ne moreš izogniti teku - najbolj priljubljenemu športu v mestu.
Jan Stele je pet let živel v Parizu, zdaj pa se je preselil v Moskvo. Pravi, da je Putin car tudi med mladimi. Kot nekakšen idol.
Katja Dernulovec je dve leti živela na Novi Zelandiji, ker pa se ji je iztekla delovna viza, je morala nazaj domov.
Avstralija morda že dolgo ni več obljubljena dežela, se pa tudi tam dobi slovenske napolitanke in kranjsko klobaso. Sintija Dobrotinšek se je za Globalno vas javila iz Sydneya.
Iva živi na Tajvanu že sedem let. Kot večina gostov v Globalni vasi, je prišla zaradi študija, ostala pa zaradi službe.
V Globalni vasi smo gostili Marjeto Kuralt, ki trenutno živi in dela v Berlinu, kamor se je, zaradi onesnaženosti preselila iz Šanghaja.
Neveljaven email naslov