Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. Kar nekaj časa pa je v zadnjih tednih preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik je študent programa tehnologij zemeljskega plina v Trondheimu, ki je pomagal pri organizaciji norveške skakalne turneje
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. O energentih prihodnosti pravi, da bodo ti najverjetneje vključevali vetrne in sončne elektrarne, verjame pa tudi v vodik. Zaveda se, da imajo takšni viri prednosti in slabosti, in pove, da ima veliko vlogo pri odločitvi usmeritve politika, ki po navadi predstavi samo pozitivne lastnosti. Kot primer navaja na Norveškem še posebej zelo razširjene električne avtomobile, ki v resnici ne delujejo popolnoma brez emisij. Izpusti pri izdelavi teh naprav so namreč veliko višji kot pri izdelavi ”navadnega”.
Kar nekaj časa pa je zadnje tedne preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. Kar nekaj časa pa je v zadnjih tednih preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Jan Groznik je študent programa tehnologij zemeljskega plina v Trondheimu, ki je pomagal pri organizaciji norveške skakalne turneje
Jan Groznik na podiplomskem študiju na Univerzi za znanost in tehnologijo na Norveškem raziskuje čistejše oblike pridobivanja energije iz zemeljskega plina. O energentih prihodnosti pravi, da bodo ti najverjetneje vključevali vetrne in sončne elektrarne, verjame pa tudi v vodik. Zaveda se, da imajo takšni viri prednosti in slabosti, in pove, da ima veliko vlogo pri odločitvi usmeritve politika, ki po navadi predstavi samo pozitivne lastnosti. Kot primer navaja na Norveškem še posebej zelo razširjene električne avtomobile, ki v resnici ne delujejo popolnoma brez emisij. Izpusti pri izdelavi teh naprav so namreč veliko višji kot pri izdelavi ”navadnega”.
Kar nekaj časa pa je zadnje tedne preživel s slovensko odpravo smučarskih skakalk in skakalcev ter ji pomagal pri udomačitvi v Trondheimu.
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov