Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Študentka kemije in razsikovalka Tina Škorjanc živi med New Yorkom in Abu Dhabijem
Tjaša Lorbek v Buenos Airesu uči slovenščino. Za znanje tega jezika se zanimajo predvsem potomci slovenskih izseljencev.
Matej Goršič živi v mestu Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu Tartu.
Vesna Sanders se je v ZDA preselila zaradi ljubezni, ki jo je spoznala v Maleziji.
Mark Boris Andrijanič opisuje, kako se je Bruselj spremenil v tednu po terorističnem napadu na letališče in podzemno železnico.
Neveljaven email naslov