Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Anja Novak živi v Vancouvru. V pogovoru se seveda nismo mogli izogniti tudi hokeju.
Peter Matjašič dela za organizacijo Open Society, ki se ukvarja s pravicami manjšin. Je tudi predsednik Evropskega mladinskega foruma, trenutno živi v Barceloni.
Filip Drnovšek Zorko je član zmagovalne ekipe študentov kolidža Trinity Univerze v Cambridgeu, ki je še tretjič v zgodovini britanskega tv-kviza University Challenge pometla s konkurenco. Filip v Veliki Britaniji študira naravoslovje, veliko časa pa preživi tudi na Japonskem.
Na Stanfordu pripravlja doktorat iz matematike: "Debate, ki prihajajo na plan, so, kako najti ravnovesje med delom in hobiji."
David Vehovec v New Yorku študira ples in se pri več slavnih plesalcih uči salse.
Šest slovenskih mladih zdravnikov in študentov medicinske in zdravstvene fakultete v Ugandi pomaga tamkajšnjem prebivalstvu, ki nima dostopa do osnove oskrbe.
Ana Pincolič se je oglasila iz Mozambika. V afriški državi dela v mednarodni šoli in poučuje četrti razred.
Je docent na Washington State University. Raziskuje povezave med novinarstvom, medijsko produkcijo, družbenimi omrežji in športom. Zanimajo ga tudi medijske krajine v postsocialističnih in postkolonialnih družbah. Naslov njegovega naslednjega znanstvenega članka bo "Če je videti dobro, bo tudi občutek dober" ... In kako vidi življenje čez lužo? Kakšni so občutki? Razlik je precej ...
Finančnik Jaka Vidrih o praznikih, tempu življenja in drogah v Kolumbiji.
V Globalno vas se je tokrat javil Marjan Janžekovič, ki živi v Sidneyju.
Neveljaven email naslov