Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Simon Plestenjak je dva tedna preživel s plemenom Yawanawa, ki goji zelo spiritualen odnos do narave
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
V Sao Paulu je ostal po podiplomskem študiju fotografije. Prepotoval je precejšen del planeta, najbolj pa mu bo v spominu ostal projekt, v sklopu katerega je obiskal pleme prvotnih prebivalcev v amazonskem deževnem gozdu: se učil o njihovi kulturi, z njimi lovil in nabiral hrano ter spoznaval lepote in pasti džungle, o kateri pravi, da je – če odštejemo lačne geparde – nepričakovano varno okolje.
“Najbolj zanimivo, kar sem se naučil, je, da je njihov odnos do narave spiritualni odnos. Oni živijo sredi gozda in ne obravnavajo ohranjanja gozda, kot ga mi: če uničimo gozd, bomo ljudje umrli, ampak z vidika: če uničimo gozd, bo gozd umrl.”
“Imel sem skoraj bližnji kontakt z anakondo. Ko smo lovili ponoči, okoli polnoči, smo prišli do neke lagune in tam je bila v blatu sled anakonde, ki je bila široka približno 40 centimetrov, se pravi, da je imela kača telo premera okoli 60 centimetrov. Takrat mi je kar jemalo sapo.”
Pleme, pri katerem je prebival, prav anakondo vidi kot napol sveto žival. Če bi jo videli, bi se morali ob vrnitvi v vas za tri dni osamiti in iti na dieto, da bi se očistili po stiku z božanstvom.
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Žiga Pirnat je glasbenik, ki je stalno na poti med Ljubljano in Los Angelesom.
Marino Ferfolja je v London odpeljala ljubezen do vina in delo v Wine Intelligence.
Marino Ferfolja je v London odpeljala ljubezen do vina in delo v Wine Intelligence.
Hana Stevič je najmlajša gostja Globalne vasi do zdaj. V ZDA opravlja srednjo šolo, za to možnost pa se je morala precej potruditi - celo šolsko leto je izpolnjevala papirje in obrazce.
Simona Gale že nekaj let prebiva v avstrijski prestolnici: "Živim Dunaj. Uživam v stvareh, ki jih turisti ne doživijo. Mesto je multi-kulti in ponuja cel kup zanimivih stvari."
Neveljaven email naslov