Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
Danes so nam družbo delali mladi kolesarji z Osnovne šole Jurija Vege Moravče. Učenci in učenke so se udeležili že 12. sezone programa Varno na kolesu in osvojili četrto mesto na tekmovanju Postajam kolesar in tretje mesto na razpisu Aktivno na kolesu. S kakšnimi nalogami so se srečali, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, smo izvedeli v oddaji Hudo.
V tokratnem Hudo!ju je voditeljica Liana Buršič gostila čisto prave mlade čebelarje z OŠ Jurija Dalmatina Krško, kjer so letos praznovali kar 50 let od postavitve prvega čebelnjaka in ustanovitve šolskega čebelarskega krožka. Koliko uporabnih in izkušenjskih modrosti o čebelah in izdelkih, ki so plod njihovega dela so razkrili Lara Prevolšek, Mia Bračun, Leon Taj Luštek, Ela Urbanič, Ema Kostrevc, Bor Klenovšek in učiteljica ter njihova mentorica, tudi sama dolgoletna čebelarka Suzana Pacek lahko slišite s klikom na posnetek oddaje.
Oddajo Hudmo smo namenili branju in Bralni znački. Končala se je namreč že 64. sezona projekta, ki poteka v okviru Društva Bralna značka Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Na sklepni prireditvi projekta v ljubljanskem Cankarjevem domu se je zbralo veliko število mladih, ki so postali zlate bralke in zlati bralci. Skupaj z mentorji jih je bilo skoraj 1300. Ta laskavi naziv osvojijo tisti osnovnošolci, ki so vseh devet let pridno brali in se leto za letom pridružili projektu Bralna značka.
Osmošolci z OŠ Vavta vas so 11. maja v Slovenskih Konjicah postali osnovnošolski državni prvaki v prvi pomoči. Kako so se na tekmovanje pripravljali, s kakšnimi nalogami so se spopadli in katera znanja so morali pokazati, so nam skupaj s svojim mentorjem Robertom Ogulinom povedali v oddaji Hudo! Poleg vtisov s tekmovanja pa so z nami delili tudi praktične nasvete, kako oskrbeti ureznine, rane in kako uporabljati defibrilator. Z njimi sta se pogovarjali Alja Verbole in Sara Medved.
Pogovor nas je odpeljal na Osnovno šolo Trnovo. Tam izvajajo številne projekte, ki krepijo oziroma spodbujajo pridobivanje znanj na različnih področjih – od medkulturnosti in življenja v skupnosti do podjetništva, dobrodelnosti in trajnostnega razvoja. Učenke in učenci, k iso bili z nami v studiu, so povedali tudi, kako so z dobrodelno prireditvijo zbirali denarna sredstva za pomoč po poplavah, del izkupička pa bodo namenili izvedbi valete.
Z novinarkami z OŠ Podbočje, kjer smo izpeljali radijske novinarske delavnice, smo govorili o prijateljstvu in medosebnih odnosih. Kdo je pravi prijatelj? Kaj je psihično nasilje? Kako rešiti nesporazum in kako se naučiti pogovarjati in poslušati? Več smo izvedeli od njih in njihovih sogovornikov.
V času vse bolj nečloveške tekmovalnosti in športnega gladiatorstva se poraja vprašanje, kako sploh vzgajati mlade v šport, ki bo human in jih bo opremil tudi za življenje v dobrobit skupnosti. Tokrat zato gostimo mlade upe slovenskega tenisa, ki trenirajo pod okriljem drugega najstarejšega teniškega kluba v Sloveniji - Tenis kluba Olimpija, kjer je trenerski ekipi glavno vodilo to, da vzgajajo predvsem ljudi, ne le tenisačev. Prisluhnite kaj so o tekmovalnosti, človeških vrednotah, ambicijah in sodelovanju ter starševski podpori voditeljici oddaje Liani Buršič povedali mladi tenisači Brina Bohorič, Laura Basailović, Brina Planinc, Franja Sevšek, Max Popovič in glavni trener ter predsednik TKO Gregor Matko in trenerka Alenka Matko Juvančič.
V oddaji Hudo se odpravljamo na višjo nadmorsko višino, z nami so bile planinke iz mladinskega odseka Planinskega društva Kranj. Povedale so marsikaj o varnem odhodu v sredogorje in visokogorje, govorile so tudi o tem, zakaj je planinstvo super družabna aktivnost, ki združuje prijetno s koristnim.
V tokratnem, že počitniško – prazničnem Hudo!ju, gostimo članice Literarnega kluba OŠ Prežihovega Voranca Ljubljana, brale so tudi odlomke iz svojih najljubših knjig, zato vam po idejo za dopustniško branje ni treba daleč, le radio prižgete oziroma prisluhnete oddaji prek spleta na podkastu. Voditeljica oddaje Liana Buršič je gostila učenke 7. in 8. razredov - Karo Vrhovec Chabbert, Klaro Miklič, Tiso Kolenc, Evo Kurinčič, Evo Mlakar, Ello Omladič, Zarjo Karer, Vito Švegelj in knjižničarko Petro Ovčar.
Družili smo se s taborniki, razlogi za to pa so bili kar trije. V soboto je v parku Tivoli v Ljubljani potekal 26. taborniški Féštival, to je prireditev, ki na enem mestu združi veliko število tabornikov iz vse države in tudi tiste, ki jih taborniški način življenja zanima, drugi razlog je, da 22. aprila obeležujemo dan tabornikov, prav tako na ta dan pa praznujemo še svetovni dan zemlje, kar je še tretji razlog, da smo oddajo Hudo namenili pogovoru o tem, kako lahko sobivamo z naravo in kako z našimi dejavnostmi tam pustimo čim manjši odtis oziroma kako ima lahko naše bivanje v naravi nanjo čim manjši vpliv. In kdo bi bil boljši za tako debato, kot so taborniki. Z nami v studiu so bili taborniki iz rodu Močvirski tulipani.
Z novinarskimi delavnicami smo bili na OŠ Šenčur, kjer so se mladi novinarji s svojimi vrstniki in učitelji pogovarjali o odgovornosti. Kako so mladi odgovorni do sebe, drugih in okolja? In kako lahko k večji odgovornosti pripomorejo tudi različni projekti in evropske izmenjave učencev? Več v oddaji Hudo!
Ples, lutke, senčno gledališče in gib. Vse te gledališke elemente bo predstavilo 28 gledaliških in 8 improvizacijskih gledaliških skupin s kar 409 nastopajočimi na 21. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Festivalni dvorani, s tem aprila Pionirski dom začenja obdobje festivalov, mi pa smo to sobotno jutro v Hudo!ju gostili mlade iz festivalske žirije. Voditeljica Liana Buršič se je o igri kot veščini za življenje in varnem prostoru za ustvarjalno izražanje sebe pogovarjala z igralci - Anastasijo Milanovski, Najo Milivojević, Gajem Črničem, Evo Ogorevc in Natašo Djuričić, z njimi pa je prišla tudi dramaturginja in predsednica strokovne žirije Staša Prah.
Mladi novinarji z OŠ Matije Čopa Kranj so v oddaji Hudo govorili o športu. Pred mikrofon so povabili smučarskega skakalca Žigo Jelarja in svoje vrstnike, ki se ukvarjajo s športom, izvedeli pa so tudi, kaj narediti, če ti na športni poti ne gre vse po načrtih. Kaj je nastalo na radijskih novinarskih delavnicah v Kranju, slišite v oddaji HUDO.
Tokratni Hudo! je bil kolesarsko obarvan. V studiu so se nam pridružili gorski in BMX kolesarji iz ljubljanskega Kolesarskega društva Rajd – Lovro, Rožle, Dimitrij, Nejc, Pia, Arne in njihov trener Miha Jakopič in nam predstavili svoj šport ter nas odpeljali na svoje treninge in tekmovanja ter nam razkrili, kako je s kolesom leteti po zraku in kako se kljub visokim hitrostim, ki jih dosegajo, varno peljejo čez spuste.
Z nami so bile mlade novinarke z OŠ Litija. Na novinarskih delavnicah na njihovi šoli smo posneli številne sogovornike, nekateri prihajajo iz tujine. Šola je namreč vključena v program Erasmus + in ta teden je tam potekala mednarodna izmenjava učencev. Kako je bilo gostiti češke učence, kakšen zalogaj je organizacija mobilnosti učencev in kakšne izkušnje pri tovrstnih projektih dobijo učenci in učitelji? Več izveste v Hudoju!
V oddaji Hudo smo se družili s šahistkami in šahisti z Osnovne šole Zreče. Tako ekipa deklet kot fantov je na področnem tekmovanju celjske regije osvojila zlato medaljo, zato jih prihodnji konec tedna čaka državno prvenstvo v tej kraljevski igri. V pogovoru so nam predstavili, kakšna igra je šah, kako zahtevna je, govorili so tudi o tem, zakaj je šah šport. Nekaj besed smo namenili še njihovemu projektu športne bralne značke.
Zadnjo zimskopočitniško soboto smo preživeli v družbi mladih, ki imajo zimo in sneg zelo radi. To so smučarji iz Smučarskega kluba Kalič Postojna. Od Lorene, Mine, Mateja in Alenke Bratož smo izvedeli vse o smučanju, letošnji sezoni, ki jo je zaznamovalo pomanjkanje snega, opremi, treningih, drugih aktivnostih v klubu ter o njihovem odnosu do športa in rekreacije.
Konec januarja je Šenčur gostil 34. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so v oddaji Hudo bile Manja Goslar, Karin Jakša Jovanovski, Sara Mis in Viktoria Ana Šušteršič, članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik.
Letošnji devetošolci bodo kmalu pred pomembno odločitvijo – kam naprej. Kako izbrati pravi poklic in pravo šolo v teh časih …? Kakšne so sploh možnosti? Kateri so poklici prihodnosti? Je gimnazija še vedno najboljša odločitev? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Hudo!, ko so bili z nami v studiu osnovnošolci Oskar, Eva Rebeka, Elisa in Lio ter srednješolka Iva in Tina Rezar, ki opravlja delo svetovalne delavke v Dijaškem domu Vič. Prek telefona sta se nam pridružili tudi dijakinja Vita in študentka Maja.
V Hudoju so se nam pridružili mladi novinarji z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, ki so za temo svoje oddaje izbrali nastopanje. Imate kaj treme, ko ste vprašani, ko morate predstaviti svojo raziskovalno nalogo ali imate nastop v glasbeni šoli? Kako jo premagati? Zelo dobre nasvete je dala šolska psihologinja Katja Nastran, marsikaj zanimivega pa je povedala tudi igralka Tina Resman.
Neveljaven email naslov