Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
Kako bodoči devetošolci širijo znanje, ki so ga pridobili v projektu Misli zeleno, in kako se odpraviti na pot, da bo naš odtis na okolje čim manjši? Več o raziskovanju trajnostno naravnanega slovenskega turizma, pa tudi o poletnih večerih, nasvetih turistom in iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo zeleno in tudi športno obarvana. In medtem, ko se nekateri v bazenih le hladimo, se mladi, ki trenirajo plavanje, v teh dneh pripravljajo na tekmovanja, ki jih čakajo v času poletnih počitnic.
V ponovitvi oddaje Hudo, smo se družili z mladimi nogometaši sekcije U13 Nogometnega kluba Olimpija. Ker je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu, smo predstavili, kakšno vlogo igra v življenju mladih igralcev, njihove treninge, tekmovanja in tudi to, kdo se lahko razvije v vrhunskega nogometaša, ki bo zaigral za največje evropske klube.
V oddaji Hudo so se nam pridružili mladi košarkaši iz Košarkarskega kampa Brezec & Sagadin. Spregovorili smo o kampu, košarki, treningih in meddržavnem povezovanju z mladimi košarkaši iz vsega sveta. Kamp je namreč namenjen fantom in dekletom, ki željo napredovati in uživati v košarki. Tolmincem je uspelo združiti dve legendi, najobetavnejšega slovenskega trenerja Zmaga Sagadina in najboljšega primorskega košarkarja vseh časov, nekdanjega NBA igralca, Primoža Brezca. To daje kampu poseben pečat in hkrati garancijo za vrhunsko kakovost. Z nami so bili: Vita Šuster Tara Kavčič Tanisha Vetrih Mia Velikonja Luka Šepec organizator kampa Boris Velikonja
Ravno te dni se odvija najstarejši in bržkone tudi najprestižnejši teniški turnir na svetu – Wimbledon oziroma Odprto prvenstvo Anglije. Zato v tokratnem Hudo!ju gostimo mlade teniške igralce - Lauro Basailović, Doroteo Kitić in Jako Dolinarja ter direktorja Tenis kluba Olimpija Gregorja Matka. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V tokratnem Hudo!ju se nam bodo pridružili mladi iz kranjske OŠ Staneta Žagarja, edina šola na Gorenjskem, ki na 15 metrov visoki strehi gosti učilnico na prostem in kar 250 kvadratov zelenja, tudi užitnega. Na pragu poletnih počitnic smo si izmenjali vtise o vsebinsko raznolikem programu te zdrave šole, med drugim imajo tudi svoj čebelnjak in himno, pa tudi medgeneracijski projekt Bodiva prijatelja.Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič.
Na natečaju Župančičeva frulica smo dobili najboljše mlade pesnike, deklamatorje in pripovedovalce - nekateri so bili naši gosti v oddaji HUDO!
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že tradicionalno spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami so bili udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče in Osnovne šole Ivanjkovci. S kakšnimi nalogami so se srečali, kako so izvedli kolesarski športni dan, zakaj je čelada na kolesarjevi glavi obvezna in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, so povedali v oddaji Hudo.
Glasbeni festival, ki ga organizira Pionirski dom v Ljubljani, je prireditev, ki omogoča mladim, še neuveljavljenim posameznikom, da predstavijo svoje glasbeno izvajanje, pa tudi avtorsko glasbeno ustvarjanje. Festival je žanrsko popolnoma odprt in spodbuja kakovost na vseh področjih otroškega in mladinskega glasbenega ustvarjanja. V oddaji Hudo so se nam tako pridružili zmagovalci in tekmovalci s festivala ter nam predstavili svoje glasbeno ustvarjanje in festival. Z nami so bili: Uma Leona Flisar Manca Eržen Eva Križ Lucija Nemec Križman Amalja Veger Poles mentorica Eva Moškon
Od 16. do 20. maja so bile na osnovni šoli Cvetka Golarja delavnice v sklopu projekta STEAM in Erasmus+, ki so povezale učence in učitelje Italije, Litve, Grčije, Romunije, Bolgarije in Slovenije. V oddaji so se nam tako pridružili učenci Ammar Kaltak, Jan Novljan, Tina Družinec, Anja Demšar, Ema Zakotnik, Tinkara Koman ter mentorica in pomočnica pri izvedbi projekta na osnovni šoli Nika Lebar. Ker je bila rdeča nit tokratnih delavnic predvsem književnost, so učenci v oddaji predstavili kar tri knjige, ki so jih prebrali in njihovo tematiko povezali z zanimivimi praktičnimi vsebinami. Ker pa je namen projekta tudi meddržavno povezovanje, smo govorili še o tem, kaj so videli na obisku v tujini in kako so Slovenijo predstavili učencem tujih držav, ter o vseh preostalih delavnicah, ki so bile organizirane v času druženja. KAJ JE STEAM? STEAM je izobraževalni pristop k učenju, ki uporablja naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo, umetnost in matematiko kot dostopne točke za usmerjanje dijakov v (samo)spraševanje, dialog in kritično razmišljanje. Tako se učenci naučijo, da se vse stvari povezujejo, tako v šoli kot tudi v praktičnem življenju. Je zabavnejši kot tradicionalni načini izobraževanja in se večini učencev zdi bolj logičen, saj temelji na naravnih načinih, na katere se ljudje učijo in zanimajo za stvari.
V tokratnem Hudo!ju gostimo bralsko razpoložene devetošolce s kranjske OŠ Matije Čopa, z debato o najljubših knjigah, bogastvu šolskih knjižnic in pomenu branja za življenje,pa tudi vtisih ob zaključku devetletke in vstopu v novo obdobje srednješolskega življenja. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z učenkami in učenci Osnovne šole Hinka Smrekarja smo predstavili, kako v projektu Erasmus+ Misli zeleno: Trajnostni turizem raziskujejo, kaj za današnje in vse naslednje generacije pomeni ohranjanje nespremenjene naravne in kulturne dediščine. Kakšne projekte so pripravili v povezavi s trajnostnim turizmom, kaj to sploh je, in kako se povezujejo z mladimi iz še petih evropskih držav, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Hudo.
Naše gostje so bile učenke OŠ Valentina Vodnika iz Ljubljane in njihova mentorica Marjeta Raztresen – za sabo imajo lepo izkušnjo izmenjave na Danskem, pred seboj pa gostiteljski teden, ko na obisk dobijo vrstnike iz tujine. Izmenjave se odvijajo v okviru mednarodnega projekta YEAH! You(th) Enjoy to be Active and Healthy, s katerim želijo poudariti pomen zdravja in dobrega počutja v življenju mladih.
Med počitnicami smo se družili z mladimi parlamentarci – ne, nismo govorili o politiki in volitvah, temveč o otroškem parlamentu. V njem imajo osnovnošolci možnost, da povejo svoje misli, izpostavijo težave, za katere mislijo, da bi jih bilo treba nasloviti, in predlagajo svoje rešitve. Zadnja tri leta so največ razmišljali o svoji poklicni prihodnosti, za temo prihodnjega otroškega parlamenta pa so izbrali duševno zdravje otroke.
Oddaja Hudo je bila na terenu - v ljubljanskem parku Tivoli smo se pridružili tabornicam in tabornikom. Tam je namreč potekal 24. taborniški Feštival, namenjen je bil obiskovalcem vseh starosti, predvsem pa tistim, ki jih zanima taborniški način življenja ter preživljanje prostega časa v naravi. Kaj vse bodo taborniki tam predstavljali, kako so obeležili 70-letnico obstoja Zveze tabornikov Slovenije in kaj sploh pomeni, da si tabornik? Odgovore smo izvedeli od naših sogovornikov iz terenskega studia.
Otroški festival gledaliških sanj že 19. leto zapored ponuja priložnost in spodbudo osnovnošolskim skupinam za gledališko in kulturno-umetniško ustvarjanje, povezovanje in sodelovanje. V Festivalni dvorani Pionirskega doma so se od 4. do 6. aprila 2022 družili ljubitelji različnih gledaliških zvrsti in uživali v odrskih stvaritvah svojih vrstnikov. Predstavilo se je 16 gledaliških uprizoritev različnih vseslovenskih osnovnih šol in društev. Vse so bile uprizorjene pod budnim očesom žirije. Letos so gledališki festival dopolnili z glasom otroške žirije. Ta je sestavljena iz nadobudnih članov in članic gledaliških skupin Pionirskega doma, ki zastopajo glas mladih gledaliških žirantov. S tem so mlade še bolj vključili v izvedbo festivala. Festival se je končal s prireditvijo, na kateri so najboljšim predstavam ter najbolj nadarjenim mladim ustvarjalcem podelili nagrade priznani gledališki ustvarjalci. V oddaji Hudo! so se nam tako v studiu pridružili: člana otroške žirije Živa Karer in Jakob Gal Petrič ter člana predstave Dinozavrija Minca Mlinar in Lovro Grilc iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora. Poleg mladih je bila z nami tudi predsednica strokovne žirije, dramaturginja Staša Prah. Skupaj smo predstavili festival ter se odpravili v magični svet gledališča.
Kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je ustrezna oskrba domačih ljubljenčkov in zakaj živali niso primerna darila - o vsem tem bodo s svojimi sogovorniki razpravljale mlade novinarke iz Osnovne šole Veliki Gaber.
Na mednarodni dan knjig za otroke in mladino ter na rojstni dan Hansa Christiana Andersena smo tudi v oddaji Hudo! govorili o knjigah. V studiu so se nam pridružili zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Sofia Korolova, Izza Peternel Žele, Lara Vesel, Brina Žmavc Jug in Jaša Pignoni Čebron. V roke so tokrat vzeli knjigo AVA, ob branju pa se jim je porodilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Suzana Tratnik, ki je mladim odgovorila na vsa ta vprašanja. Govorili smo o nasilju, zaupanju, šoli in prvi ljubezni ter tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami.
V tokratni oddaji Hudo! se bomo odpravili na potep po Sloveniji. Mladi novinarji z ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca so pred mikrofon povabili zanimive goste, med njimi turistično vodnico, in jih povprašali o njihovih najljubših destinacijah in krajih v naši lepi deželi. Njihove odgovore slišite v soboto po 9h na Prvem.
Z nami v studiu so bili mladi, ki so se soočili z eno najtežjih bolezni, z rakom. Govorili so o svojem zdravljenju in premagovanju bolezni, ki v družbi še vedno velja za tabu. Spoznali ste tudi delovanje Društva staršev otrok zdravljenih na hemato – onkološkem oddelku Junaki 3. nadstropja in Inštituta Zlata pentljica. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili učenci iz osnovne šole Križe: Zala Bitežnik, Lenart Rener, Lucija Dovžan, Neca Meglič in učiteljica Eva Serpan Sitar. Skupaj smo pozdravili gregorjevo, predstavili gregorčke ter spregovorili o tržiški tradiciji, imenovani »Vuč v vodo«, ter o razstavi, ki so jo učenci pripravili skupaj z galerijo Atrij. Pozdravili smo pomlad, vse skupaj pa povezovali s pojmom ljubezni. KAJ JE TO »VUČ V VODO«? Tržiška šega »Vuč v vodo« spada med dogodke, ki jih učenci občine Tržič v koledarskem letu najbolj nestrpno pričakujejo. Šego obujajo 11. marca, na predvečer sv. Gregorja. Gre za večstoletni tržiški običaj, ki je v preteklosti živel med domačimi čevljarji. Na ta dan so namreč v svojih delavnicah prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so svoje mojstre prosili za dovoljenje, da izdelajo “hišice” med “šihtom” (delovnim dnem). Vsak vajenec je zgrabil najbližji “camboh” (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci, vse skupaj pomešal z močnim lepilom, zažgal in pehar spustil po vodi. Ker čevljarskih vajencev v Tržiču ni več, to šego obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer gregorjevega se zberejo in spustijo hišice po Tržiški Bistrici.
Neveljaven email naslov
