Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
Na novinarskih delavnicah na OŠ Staneta Žagarja Lipnica sta mladi novinarski intervjuvali igralko Tino Resman, ki je nekoč hodila na njihovo šolo.
V oddaji Hudo smo šli pod soj žarometov plesne dvorane, družili smo se s plesalci Plesne akademije Bast Arts. Hip-hop je bil naša glavna tema in tudi to, kako v plesih, ki jih združuje to poimenovanje, napredovati. Ker so plesi hip-hopa med mladi priljubljeni, smo govorili tudi o tem, kako sploh začeti. Vse to in še več o tekmovanjih, na katerih so tudi že zelo uspešni, so povedali plesalci Svit, Rudi, Luna in Elma, ob njih pa tudi trener v plesni akademiji Bast Arts Jan Kozin.
Novinarske delavnice smo izpeljali na OŠ Zalog, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali medkulturnost. Kako nas ta bogati in kakšne izzive postavlja pred nas? Pred mikrofon so med drugim povabili mlade, ki so v Slovenijo prišli iz Bosne, in svoje vrstnike, ki imajo enega starša iz druge države. Govorili pa bomo tudi o potovanjih!
Oddaja Hudo nas je popeljala na gledališki oder, in sicer s predstavo v žanru, ki mladim ni ravno najbolj blizu ali pa znan. 32 učenk in učencev s I. osnovne šole Celje je konec lanskega leta ustvarilo muzikal z naslovom Popolni načrt. Gre za priredbo muzikala The Grunch, ki so ga naši gostje ne le priredili, ampak tudi postavili v lokalno okolje knežjega mesta. V družbi dveh mentoric se nam je v studiu pridružilo 10 mladih ustvarjalcev muzikala in skupaj so nam predstavili, kako je potekala leto in pol dolga pot od zasnove ideje, prevoda izvirnika v slovenščino do končne odrske podobe in kako je ekipa mladih pilila svoje igralske in pevske veščine. Naloga ni bila lahka, in s čim vse so se mladi še spopadli pred skorajda popolno izvedbo premiere, boste izvedeli v oddaji Hudo.
To soboto smo se z učenci z osnovne šole Mokronog odpravili v Lutkovno gledališče Ljubljansko. V studiu se nam je namreč pridružila igralka in animatorka Maja Kunšič; z njo smo odkrivali čarobni svet lutkarstva. Mladi pa ne bodo le sodelovali pri pogovoru, saj so se preizkusili v vlogi mladih novinarjev in ji zastavili kopico vprašanj ter pomagali voditi oddajo Hudo.
V tokratni oddaji Hudo so se nam pridružile mlade Časorisove face. To so tisti mladi, ki so lani s svojimi dosežki še posebej izstopali in si prislužili naziv faca meseca. Kaj je to faca meseca, so nam povedali v oddaji Hudo.
V zadnji oddaji leta 2023 smo se družili z udeleženci otroškega parlamenta Zveze prijateljev mladine Slovenije. Pretresli so dogodke iztekajočega se leta, ki so zaznamovali življenja mladih. Kateri so bili in kaj vse bi želeli spremeniti, če bi imeli to moč, so predstavili v oddaji Hudo.
V božično obarvani oddaji Hudo! smo z mladimi odkrivali, kako praznujejo božič doma. Potem pa smo se odpravili na pediatrično kliniko v Ljubljani ter v rehabilitacijski center Soča ter poslušali tiste mlade, ki morajo zaradi zdravstvenih težav božič preživeti v bolnišnici. Za vse mlade poslušalce pa smo pripravili tudi praznični kviz in kup lepih nagrad. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Družili smo se s plesalkami Plesnega kluba TBA iz Celja, ki so na nedavnem svetovnem prvenstvu v jazz, modern in show plesih v Belgiji v svoji kategoriji osvojile naslov svetovnih prvakinj. Združene so v skupinah Jacksons in Bad inner voices. Kako so postale del slovenske plesne reprezentance in kakšna je bila pot do velikega uspeha, so predstavile v oddaji Hudo.
Tokrat je Liana Buršič gostila učence z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in OŠ Franja Goloba Prevalje, nagrajence letošnjega natečaja Centra arhitekture Slovenije - Vseslovenski dan habitata na temo - Trg: prostor dogajanja?, ki nagovarja mlade, da začnejo razmišljati o svojem kraju bivanja in prostorih za druženje, ki jih ta ponuja ter kako ta skupni prostor izboljšati. Z nami so bili: Max Markovič, Anja Anžlovar, Iva Dremelj, Lena Bivšek, Tjaša Vogrin, Neža Sušnik, Urša Burja ter arhitektka Tina Silič, vodja projektov programa Igriva arhitektura.
Z učenci iz Izole bomo govorili o kulturi. V nedeljo namreč praznujemo Ta veseli dan kulture, zato smo na radijskih novinarskih delavnicah na OŠ Vojke Šmuc posneli veliko zanimivih sogovornikov – od članov banda Vesoljski bureki do številnih učencev, ki so dejavni na kulturnem področju. Šola se namreč ponaša z nazivom naj kulturna šola.
Oddaja Hudo se je v živo oglasila z Osnovne šole Orehek Kranj, kjer smo se udeležili 11. festivala naše prihodnosti. Mladi so nas popeljali skozi številne delavnice, ki so jih tam pripravili zanje, povedali so tudi, kako vidijo svojo prihodnost in kakšen je na poti proti uspehu pomen pridobivanja novih znanj. Pogovarjali smo se tudi z Nikom Škrlecem in drugimi zanimivimi gosti.
Kako se počutite? Kako premagujete stres, stiske, jezo in kaj naredite, če stvari ne grejo po vaših željah? O duševnem zdravju mladih smo se pogovarjali z mladimi novinarji s I. OŠ Celje in njihovimi sogovorniki, tam smo namreč izpeljali radijske novinarske delavnice. Na šoli smo posneli psihoterapevta Luko Agreža, svetovalni delavki in učiteljico na šoli, učence razredne in predmetne stopnje, z nami pa so svoja razmišljanja in izkušnje delli tudi mladi novinarji: Tara, Tinkara, Adin, Boris, Denis in Tjan.
Tokrat je voditeljica Liana Buršič gostila mlade nogometaše in nogometašico, ki žogobrcarske veščine trenirajo že od svojega 7. leta in so člani Nogometnega kluba Zarica Kranj. V studiu 1. programa Radia Slovenija so bili četrto, šesto in sedmošolci Ažbe Varl, Taris Bilanović, Nace Jenkole, Tim Ziherl, Nejc Robnik, Benjamin Sefić, Dunja Majkić in njihov trener ter nekdanji nogometni reprezentant Dejan Robnik.
V tokratnem Hudo! smo predstavljali že 17. filmski festival ZOOM, ki ga prireja Pionirski dom. Na festivalu si bodo mladi lahko ogledali filme mladih ustvarjalcev z vsega sveta in se preizkusili v raznih delavnicah. Prav tako pa smo spregovorili o minulem festivalu Kinotrip in pribljižajočem se Ljubljanskem filmskem festivalu. Z mladimi smo v oddaji ugotavljali, kako film sploh nastane in kako pripraviti dober festival.
V oddaji Hudo smo pogovor namenili dnevu RTV Slovenija. Z učenci iz osnovne Šole Danile Kumar in udeleženci novinarskega krožka smo se pozanimali, kako nastane radijska oddaja. Vprašali smo se, kdo je lahko novinar in skupaj odvodili oddajo Hudo.
Tokrat je voditeljica oddaje Liana Buršič gostila učence izolske Osnovne šole Vojke Šmuc, ki je letošnja Naj kulturna šola v Sloveniji. S čim so si prislužili ta dragoceni naziv pa lahko slišite v debati s sedmo, osmo in devetošolci Matijo Grbec Bonaco, Renejem Vukom, Ahmedino Hafizović, Ester Charpentier, Nino Kuthe in učiteljicami ter mentoricami Ano Dobrinčič Orbanič, Klariso Hrvatin in Deano Protner.
Z nami so bile novinarke z OŠ Planina pri Sevnici. Na njihovi šoli smo izpeljali novinarske delavnice, v okviru katerih so pred mikrofon povabili sokrajane, ki veliko vedo o življenju v kraju nekoč in danes, o jeseni in medgeneracijskem sodelovanju, vsi skupaj pa so nam predstavili tudi njihovo tracicionalno jesensko prireditev Tetka Jesen.
Oddaja Hudo je bila obarvana s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. Z nami so bili člani Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju in selektorica mladinske izbrane vrste Ajda Remškar. V pogovoru so predstavili, kakšen šport je plezanje, govorili so tudi o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo, in kako se nanje pripravljajo, slišali ste lahko še, za koga vse je športno plezanje primerno in kakšni so vstopni koraki v svet skalne vertikale.
Novinarske delavnice smo izpeljali na ll. OŠ Celje, mladi novinarji pa so za svojo temo izbrali spoštovanje. Kaj je to, kakšen je bil včasih odnos med učenci in učitelji, kakšno je vzdušje na šoli in kako rešujejo nesoglasja, so bila vprašanja, ki so jih zastvaili številnim sogovornikom, tudi enemu najuspešnejših slovenskih deskarjev na snegu Timu Mastnaku.
Neveljaven email naslov