Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
V studiu bomo gostili lanskoletne zmagovalce novinarskih delavnic Radia Hudo!, mlade novinarje z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so v tem tednu na Krvavcu uživali v zasluženem nagradnem izletu. Kaj so počeli v pustolovskem parku, kakšen je bil spust s tubami, kdo jih je sprejel na RTV oddajniku – vse to in še več slišite v soboto po 9h na Prvem.
Gibčnost, moč, ravnotežje, smisel za ritem in glasbo, izraznost in spretnost - vse to so sposobnosti, ki jih z vztrajno vadbo pridobijo ritmične gimnastičarke. Tiana, Karina, Ela in Luna ter njihova trenerka Sara so nam v tokratni oddaji Hudo! povedale, zakaj jih je pritegnil ravno ta šport, kako potekajo treningi in tekmovanja sedaj in kakšni so njhovi cilji. Zakaj rada treniram ritmično gimnastiko: Luna: Ritmično gimnastiko rada treniram zato, ker se tako lahko izražam. Izražam se s pomočjo gibov, glasbe in rekviziti. Tiana: Rada treniram, ker lahko uporabljam zanimive rikvizite in ustvarjam veliko akrobacij. Ela: Všeč mi je, ker se naučiš nadzorovati telo in z njim pokažeš vsa čustva. Karina: Ritmična gimnastika je predvsem zelo zabaven in lep šport. In zato ga rada treniram. Sara: Ritmično gimnastiko imam rada, ker mi je podala ogromno znanja in me oblikovala v osebo, kakršna sem danes. Po telefonu se nam je oglasil tudi zelo uspešen telovadec, ki je največje uspehe dosegel na bradlji, kjer je postal dvakratni svetovni in štirikratni evropski prvak, Mitja Petkovšek. Mitja: V športu so vedno padci, brez katerih ne bi znali ceniti vzponov. Sledijo razočaranja, ki pa jih je treba premagati, da smo lahko še uspešnejši. samo želeti si je treba.
Tudi letos so učenke in učenci pokazali svoje znanje v programu Varno na kolesu, ki že deveto leto spodbuja mlade k varni in aktivni vključitvi v promet. Z nami bodo udeleženci programa z Osnovne šole Jurija Vege Moravče, ki so postali zmagovalci v eni izmed tekmovalnih kategorij. S kakšnimi nalogami so se srečali in kakšni so njihovi nasveti za varno kolesarjenje v prometu, bodo povedali v soboto po deveti.
Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!
V teh dneh so se začela prva vzorčenja makro- in mikroplastike v okviru mednarodnega projekta Pirati plastike - dajmo Evropa! Slovenski otroci bodo skupaj z nemškimi in portugalskimi raziskovali plastične odpadke in odkrivali raven onesnaženosti voda. Z nami bodo mladi udeleženci projekta iz Kranja, ki bodo vzorčenja opravili v reki Rupovščici, slišali pa boste tudi, kako so jih ob potoku Studenčnica opravljali osnovnošolci s Ptuja. K izmenjavi mnenj o onesnaženosti naših voda bomo povabili tudi vas mlade poslušalke in poslušalce.
zaključku otroškega parlamenta predstavili svoje ugotovitve in razmišljanja o poklicni prihodnosti. O izzivih izbire poklica so se že od začetka šolskega leta pogovarjali po osnovnih šolah, nato pa so potekali občinski, medobčinski in regijski otroški parlamenti. Na regijskih parlamentih izvoljeni predstavniki so na zasedanju zastopali interese vrstnikov in podali resna mnenja, tehtne pomisleke in konstruktivne predloge. O njih več v tokratni oddaji Hudo!.
V oddaji Hudo! so voditeljsko mesto tokrat zasedli zagnani bralci, osnovnošolci 9. razreda Waldorfske šole Ljubljana: Jara Sofija Ostan, Miriam Sofhia Kärcher, Jasna Krek in Maj Levstik Radin. Med prvomajskimi prazniki so v roke vzeli pravkar izdano knjigo z naslovom Modri otok. Ob branju pa se jim je zbudilo veliko zanimivih vprašanj, zato se nam je v studiu pridružila tudi avtorica knjige Irena Androjna, ki je mladim odgovarjala na razna vprašanja. Skupaj smo tako predstavili knjigo in poskušali navdušiti mlade poslušalce, da jo preberejo še sami. Po telefonu pa se nam je pridružila tudi Alenka Veler, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice. ODLOMEK IZ KNJIGE »To je bil otok in ni bil samo otok. Vsakogar, ki je stopil nanj, se je prej ali slej polastil s svojimi skrivnostnimi zvoki, omamnim vonjem po zeliščih in nenavadnimi pticami. Črne, srebrne in bele so se spreletavale med krošnjami, se spuščale proti zemlji, proti morju, in se spet dvigale nazaj v nebo. Tako ali drugače se je Modri otok dotaknil vsakega obiskovalca, ga prevzel in mu spremenil življenje, povsem nepredvidljivo in za vedno.« (Androjna 5) O ČEM GOVORI KNJIGA Ko Adrijan, Ernest in Lena prispejo na Modri otok, se jim še sanja ne, kako bo štirinajst dni, kolikor jih bodo preživeli na njem, za zmeraj zaznamovalo njihova življenja. Kot udeleženci raziskovalnega tabora naj bi se poglobili v navade prebivalcev otoka, se zabavali in počeli reči, ki jih pač počneš na morju, a že prvi dan se nehote zapletejo v skrivnostno mrežo, ki jo tke zlovešči svetilničar Stibor ... KDO JE IRENA ANDROJNA Avtorica številnih radijskih iger za otroke je svoj drugi roman za mladino postavila na namišljen otok nekje na Jadranu. V napeto pustolovsko zgodbo je spretno vtkala fantazijske elemente, ki nas popeljejo v skrivnostno Kraljestvo neskončne zarje.
V oddaji Hudo!, se nam je po telefonu pridružila tudi urednice knjige Modri otok, ki je mladim poslušalcem predstavila poklic urednice.
Rod Stražnih ognjev je eden najstarejših rodov, drugo leto bo praznoval 70-letnico. Znan je po tem da je bolj gozdovniški, sproščen, umetniški, v njihovem taboru vedno stoji tipi in gori večni ogenj. So organizatorji kranjske orientacijske lige, tekmovanja v taborniškem aktivitiju. Vsako leto poleg 10-dnevnega tabora, organizirajo še večdnevne akcije med šolskimi počitnicami: jesenovanje, zimovanje, majanje. Na praznično prvomajsko soboto pridejo v studio 1. programa mlade tabornice z vodnico iz rodu Stražnih ognjev. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič.
V tokratni oddaji Hudo! bomo v studiu gostili mladega, uspešnega pevca Žana Serčiča. Živo bo zapel in odigral nekaj svojih skladb, mlade novinarke pa imajo zanj pripravljena številna zanimiva vprašanja. Pridružite se nam lahko tudi vsi mladi poslušali s svojim vprašanjem na 01 475 22 22. Tokrat nas boste lahko tudi videli, ne le slišali - na Facebooku Prvega in na spletni strani Prvega bo namreč poteka tudi video prenos živo. Bodite z nami - v soboto po 9h!
Tokratno oddajo Hudo smo namenili zelo priljubljenemu zimskemu športu, katerega sezona se s prihodom pomladi počasi končuje. Govorili smo namreč o alpskem smučanju, v studiu pa so se nam pridružili mladi smučarji in njihov trener. Pogovarjali smo se o tem, kako so potekali treningi in tekmovanja med epidemijo in kako se bodo poleti pripravljali na prihajajočo smučarsko sezono. Po telefonu se nam bo oglasil tudi alpski smučar Štefan Hadalin, ki bo s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam bo, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi."
Po telefonu se nam je v oddajo Hudo! oglasil alpski smučar Štefan Hadalin, ki je s poslušalci delil vtise letošnje smučarske sezone. Povedal nam je, kako so potekala tekmovanja brez navijačev in kako je, ko si več tednov zaprt v mehurček zaradi epidemije. Povprašali smo ga tudi, kakšen nasvet bi podal mladim smučarjem: Štefan Hadalin: "Vztrajnost in potrpežljivost sta tisti, ki največ štejeta na poti vrhunskega športnika. Verjemite vase in v svoje sposobnosti, bodite srčni, levjesrčni vztrajni in potrpežlijivi."
V studiu so se nam pridružili mladi šahisti Rudi Olenik Čampa, Lana Sefić, Taja Guid, Matic Nareks ter Anton Praznik, mojster FIDE, ki že leta vodi šahovsko šolo za mlade, prav tako pa ustvarja šahovsko literaturo, namenjeno mladim. Govorili smo o tem, kako potekajo igra šaha in kako treningi ter tekmovanja, predvsem pa dokazali, da šah igrajo tudi mladi.
Z nami bodo pevke in dirigent Mladinskega pevskega zbora Radiotelevizije Slovenija, ki v naši hiši deluje že od leta 1957. Predstavili bodo svoje delovanje, ljubezen do glasbe in program, ki ga izvajajo. Povedali vam bodo, kdo sploh lahko postane pevec oziroma pevka in kako zbor opravlja izobraževalno vlogo. Ker so, ko je bilo to še mogoče, imeli tudi veliko koncertov, boste slišali tudi zanimive stvari, ki se lahko zgodijo na odru, in kakšni so občutki, ko na tekmovanju osvojijo prestižno nagrado.
S prvim aprilom se bo šolanje spet preselilo na splet, otroci pa bodo enajst dni ostali doma. V studiu se nam bodo tako pridružili osnovnošolci Ajda Lučovnik, Ula Beltram, Iva Goter Košir in Lev Krištof Novak, ki bodo poslušalcem dali nasvete o tem, katero knjigo prebrati, kateri film je vreden ogleda in kako se še lahko zamotimo doma. Poslušali pa bomo tudi knjižne nasvete, ki nam jih bo v oddaji zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana. Po telefonu pa se nam bo oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo, ki bo poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami.
V oddaji Hudo smo prisluhnili tudi knjižnim nasvetom, ki nam jih je zaupala Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana.
V oddaji Hudo se nam je po telefonu oglasil Matjaž Peklaj iz trgovine z igrami TojeTo in poslušalcem povedal, katere družabne igre lahko doma ustvarimo sami.
Z nami bodo mladi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana Barje, ki so tekmovali na virtualnem državnem kvizu gasilske mladine. Tega so se udeležili tekmovalci iz 175 gasilskih društev, reševati pa so morali teoretične naloge iz različnih gasilskih znanj. Predstavili vam bomo, kaj mlade gasilke in gasilci že znajo, kako je na daljavo potekal omenjeni državni kviz, govorili pa bomo tudi o izobraževanjih, ki jih bodo mladi morali opraviti, če bodo želeli postati operativni gasilci.
Ob začetku epidemije so se poleg osnovnih zaprle tudi plesne šole, mnoga tekmovanja pa so bila odpovedana. A mladi plesalci Ana Lina Telič, Tisa Kolenc in Lev Krištof Novak, ki so se nam to soboto pridružili v oddaji, se plesu niso odpovedali in s treningi nadaljevali preko spletne platforme Zoom. Poleg mladih plesalcev se nam je v studiu pridružil tudi plesalec, plesni pedagog, trener in koreograf, Željko Božič. Skupaj smo spregovorili o tem, kako so spletni treningi drugačni od treningov v živo, kako so potekala spletna tekmovanja in kaj plesalcem v času epidemije predstavlja največji izziv? Po telefonu pa sta se nam v pogovoru pridružila Svit Šturbej in Larisa Kodrič, ki sta z nami podelila svoje občutke o plesu v času epidemije. Ana Lina Telič: "Ples je nekaj kjer se lahko izražaš, si varen, kjer lahko počneš in narediš karkoli. Tudi če se ne počutim dobro mi ples pomaga in sem vesela, da imam nekaj povsem mojega." Tisa Kolenc: "Na vprašanje, kaj mi pomeni ples, je težko odgovoriti. Rekla bi, da ko pridem v dvorano, se postavim v držo in odplešem koreografijo, vem da bi to počela do konca življenja." Lev Krištof Novak: "Mene ples predvsem sprošča. Če sem jezen, žalosten ... si prižgem glasbo in zaplešem. Naredi me veselega." Željko: "Samo plešite! Vsi se rodimo s talentom za ples. Ni pomembno kdo vas gleda, kje ste. Izražajte se. Telo je namreč najbolj zanimivo sredstvo za izražanje. Plešite!"
Neveljaven email naslov