Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Kje je meja med normalno uporabo in zasvojenostjo
Mladi iz Osnovne šole Trbovlje ugotavljajo, da ljudje vse več časa porabimo za mobilni telefon, računalnik in ostale digitalne medije. Nekateri, med njimi tudi njihovi vrstniki, si življenja brez moderne tehologije in vseh naprav sploh ne predstavljajo več.
Uporaba računalnika
Zato so Lana, Tia, Val, Lina, Eva, Dominik, Tia, Barbara in Leda na pogovor povabili goste, ki so jim predstavili svoj pogled na uporabo digitalnih tehnologij. Najprej so povprašali najmlajše, koliko uporabljajo računalnik in kaj vse počnejo z njim?
“Meni mami in oči dovolita uporabo samo čez vikend pa še takrat imam omenjeno.”
Prvi mobilni in pametni telefoni
Prvi mobilni telefon je leta 1978 izumil Martin Cooper, direktor podjetja Array Comm, ki je z napravo, podobno zidaku poklical v centralo podjetja AT&T. Tehtal je skoraj kilogram, velik je bil 25 centimetrov, deloval je na celični sistem, kar omogoča večkratno uporabo istih frekvenc, hkrati pa zmanjšuje potrebno moč oddajnikov, ki so povezani v mrežo.
Prve omembe izraza pametni telefon (smartphone) lahko zasledimo v letu 1995, prvi pametni telefon pa se je pojavil že tri leta prej. Ustvaril ga je eden najbolj inovativnih računalniških proizvajalcev tistega časa, IBM. Poimenovali so ga Simon Personal Communicator (osebni komunikator). Simon je bil prvi telefon, ki je združil funkcije telefona in osebnega računalniškega pomočnika oz. nekakšnega dlančnika. Cena z vezavo pri mobilnem operaterju je znašala 899 dolarjev, kar znaša okoli 1500 današnjih dolarjev. Kljub temu, da je šlo za tehnološki čudež tistega časa, lahko vidimo, da po ceni niti ni toliko presegal današnjih vodilnih pametnih telefonov, katerih cena doseže in tudi preseže 1000 evrov.
Kako pa se svojih prvih telefonov spominjajo naključni sogovorniki iz Trbovelj?
“Moj prvi telefon je imel majhen ekran in veliko tipk.”
Kaj pa danes – si naši sogovorniki sploh še predstavljajo svoj vsakdan brez mobilnega aparata v roki?
“Težko bi preživela brez telefona, ker je res postal nepogrešljiv, če drugega ne, zaradi klicev – kamorkoli greš, si vezan na klice, sporočila, tako da ga res moraš uporabljati.”
Raziskava na šoli
Na Osnovni šoli Trbovlje so izvedli raziskavo o uporabi med učenci 6., 7., 8. in 9. razredov. Naše mlade novinarje je zanimalo, kaj so pokazali rezultati in kako o uporabi razmišlja srednješolka.
Meja med pretirano uporabo in zasvojenostjo
Čeprav so digitalni mediji že naši vsakodnevni spremljevalci, lahko ob pretirani uporabi hitro postanemo zasvojeni z njimi. Ne le z igranjem računalniških igric, mladostniki lahko postanejo zasvojeni z igranjem iger na srečo, obiskovanjem klepetalnic, nakupovanjem … Vendar moramo biti skrajno previdni pri rabi besede zasvojenost, ker vsako vedenje še ne pomeni zasvojenosti, poudarja pedopsihiatrinja Katja Kobilšek Guna.
“Meja je včasih težko določljiva, ponavadi govorimo o škodljivi rabi digitalnih medijev. Če nekdo prekomerno uporablja telefon, tablico in se pozna pri tem, da nima dovolj časa za šolo, za družino pa vseeno zmore še vedno do neke mere to omejevati, zaključiti v nekem času, ki si ga postavi oz. v dogovoru z družino, potem še vedno ne gre za škodljivo uporabo. Tisti, ki je zasvojen pa tega ne more več nadzirati.”
Ali ste tudi sami odvisni od digitalnih omrežij, lahko med drugim preverite tudi tu, sicer pa ob prihajajočih počitnicah čim manj časa preživite za njimi in se čim več družite s prijatelji v živo.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V tokratni oddaji boste slišali vtise mladih udeležencev z astronomskega tabora – spoznali boste mističnost vesolja in čare astronomije, izvedeli, kako se orientiramo po nebu, se naučili, kako se sestavi in uporabi teleskop ter kako lahko sami posnamemo fotografije najbolj oddaljenih nebesnih teles. Ne preslišite – to soboto po deveti na Prvem – za mlade poslušalce pa imamo pripravljene tudi zanimive nagradne izzive!
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Mladostniki potrebujejo nove izzive in poletje je kot nalašč za spoznavanje tujih krajev, običajev, zgodovinskih in ostalih znamenitosti. Koliko pa se v resnici naučijo na tovrstnih potovanjih? Kaj pogrešajo pri ogledih tujih držav in kako bi sami predstavili Slovenijo vrstnikom iz tujine? Katero je njihovo najljubše prevozno sredstvo za raziskovanje tujih krajev? Jim je na počitnicah s starši tudi kdaj dolgčas in kako ga preženejo? O vsem tem v tokratni oddaji HUDO! – z nami v studiu bodo Ana Lu, Živa, Tibor in Ajda z ljubljanske Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana, Iva z Osnovne šole Vrhovci, srednješolka Maja iz Škofje Loke in turistični vodič Jure Podobnik.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Pa je kočno tu – konec šolskega leta, ki ga je večina šolarjev res nestrpno pričakovala. In prav za zadnjo oddajo Hudo! v tem šolskem letu smo za vse mlade poslušalce pripravili prav posebno presenečenje – v studio v goste pride mlada, energična, vedno nasmejana in dobre volje – Nina Pušlar. Kaj pripravlja za nas in kaj mladi novinarji v studiu pripravljajo zanjo – vse to slišite v soboto po deveti na Prvem!
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V oddaji Hudo smo z učenci in učiteljicama z Osnovne šole Franceta Prešerna Kranj govorili o humanitarnih in dobrodelnih projektih, ki so jih v zdaj že skoraj minulem šolskem letu izvajali na njihovi šoli. Mnogo stvari so izpeljali, kot boste slišali, pa so v okviru projekta Evropska vas na šoli in v svojih domovih gostili tudi učenke in učence iz Bosne in Hercegovine in iz Črne Gore. Poleg vsega tega pa so zbirali tudi sredstva za pomoč otrokom v Jemnu, v okviru krožka rdečega križa pa izvajali še mnoge druge dejavnosti.
Najbolj priljubljena barva majic te dni je rožnata. Barva srčnosti in vzdržljivosti cestno kolesarskih lavreatov in njihovih navijačev. Slovenija pa vzgaja tudi izjemen kolesarski podmladek, fante in dekleta, ki se nam bodo s svojimi izkušnjami zmag, porazov in želja, pridružili v tokratnem Hudo!ju. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Šah, igra s preprostimi pravili in spoštljivo tradicijo, ima v Sloveniji številne privržence in izjemne talente tudi med mladimi. Spoznajte jih v tokratnem Hudo!ju, naše najstniške državne in evropske prvake, ko se nam bo v studiu pridružila tudi nekdanja mladinska svetovna prvakinja, 19-letna Laura Unuk, ena od le štirih šahovskih velemojstric pri nas. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Svet je razdeljen na kontinente, ljudje se preseljujemo in se mešamo. Trudimo se sleči zavore in predsodke do bogatih, Romov, temnopoltih, revnih, migrantov, ostarelih, obolelih. Naša družba je precej raznolika, a si pred tem pogosto zatiskamo oči. V stik z drugačnostjo prihajamo tudi v šoli, zato se moramo s tem pravilno soočiti. Vsi smo različni. Nihče ni bolj pomemben ali večvreden od drugega. Trudimo se prav postopati ko se vsakodnevno srečujemo z učenci, ki imajo kakršnokoli pomanjkljivost. Želimo bolje spoznati druge in to, da smo vsi različni. Vsak lahko glede na svoje zmožnosti prispeva, da bomo živeli v barviti in pisani družbi drugih in drugačnih. O vsem tem in še čem v tokratni oddaji Hudo! to soboto, 18.5., ob 9.05 na Prvem z mladimi novinarji iz Osnovne šole Dragomelj in voditeljico Tadejo Bizilj.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Z mladimi iz Osnovne šole Prežihovega Voranca Ljubljana smo se odpravili na turistično-novinarski tabor v Italijo. Prehodili smo ulice Firenc, se ustavili v Raveni, občudovali razgled iz San Marina in gledali sončni zahod na plaži Riminija. Vtise s poti slišite v tokratni oddaji Hudo!, ki jo pripravlja Tadeja Bizilj.
V tokratni oddaji Hudo! se bomo z mladimi sprehodili po SNG Drama Ljubljana in spoznali tamkajšnje poklice. Ponavadi vidimo na odru le igralce – a kdo vse se skriva zadaj za zaveso med predstavo in kdo vse poskrbi za to, da predstava teče nemoteno od začetka do konca …? Kakšno je delo dramaturga, kje sedi med predstavo tonski mojster in zakaj mora šepetalka dobro poznati vsako besedo v besedilu? Odgovore slišite v soboto po 9. uri na Prvem. Vodi Tadeja Bizilj.
Neveljaven email naslov