Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.
Po dveh letih celovite prenove bodo od danes naprej spet odprta vrata v Plečnikovo hišo na Karunovi 4-6 v Ljubljani. “Arhitektova dediščina še vedno kliče k raziskovanju, zaveza k ohranitvi njegovega domovanja pa neguje spomin na umetnika,” pove kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, obenem tudi avtorica stalne razstave, na kateri se s treh velikih panojev bohotijo Tržnice, Narodna in univerzitetna knjižnica in Plečnikove Žale z vsemi skicami in ostalo dokumentacijo. Nekaj projektov, na primer Mesarski most in Ljubljanski grad, bo oživelo s pomočjo 3D-animacije, razgrnjenih pa bo tudi devet izvirnih načrtov.
“Več materiala bo na ogled na dodatnih ekranih na dotik, da si bo obiskovalec sam v digitalni obliki ogledal Plečnikove skice, načrte in fotografije današnjega stanja objektov. Kronološko smo sledili delu Jožeta Plečnika. Na časovnici bomo predstavili njegove življenjske postaje in dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani ter drugod … čemur sledi tudi zasnova po sobah. V prvi sobi Dunaj in Praga, v osrednji ljubljanska dela. V sosednji pa sledimo Plečnikovim neuresničenim projektom za Ljubljano: z razstavljeno originalno maketo slovenskega parlamenta iz leta 1947 in načrtom za dokončanje Aleksandrovih propilej, zaključka osi Vegove ceste čez Kongresni trg in park Zvezda, prav tako z originalno maketo.”
Nad vsemi drobnimi predmeti znotraj Plečnikove hiše (na primer ravnili, šestili, risalnimi deskami in plovci, na katerih je ostril pisala) je bdela restavratorka-konservatorka Katarina Toman Kracina.
“Teh predmetov je bilo 1118. Plus vsa njegova knjižna zbirka, kar pomeni še dvakrat toliko. Vsi predmeti so bili potrebni preventivne konservacije, nekateri pa tudi restavratorskih posegov. Tu so njegovi osebni predmeti, nekaj garderobe je (čevljev, klobukov, sprehajalnih palic); risarsko orodje, dekoracija, darila, ure … Vse. Osebno mi je bilo zanimivo to, da je imel v svojih predalih spravljenih 22 naočnikov oziroma ščipalnikov, in ko smo odkrili, da je nekatere dobil tudi v Optiki Zajec, smo tam naredili analizo njegove dioptrije in ugotovili, da je bil celo življenje kratkoviden. Ko je imel najslabši vid, je njegova dioptrija znašala -9,75. To je bil nov podatek in nam veliko pove o tem, kako težko je nekatere stvari delal.”
Prvi dedič Jožeta Plečnika je bil njegov nečak Karl Matkovič: duhovnik, ki je imel velike zasluge za gradnjo cerkve Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Leto dni po Matkovičevi smrti, 1972., je z ustanovitvijo Arhitekturnega muzeja Ljubljana Plečnikova hiša prešla v večinsko last Mestne občine Ljubljana. Slednja je 40 let pozneje odkupila še 180 kvadratnih metrov objekta: njegovo prenovo je nadzorovala Irena Vesel z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stavbno pohištvo, notranji ometi in vgrajeni les so bili v zelo slabem stanju, je še razkrila Irena Vesel. Toda sodelujoče pri obnovi je od prvega do zadnjega dne vodila misel na izvirno podobo hiše: takšno, kakršno je ob smrti zapustil Jože Plečnik.
“Vsi smo se s spoštovanjem lotili tega objekta: na začetku se ga sploh nismo upali dotakniti! Spraševali smo druge strokovnjake, plečnikoslovce, kaj je in kaj ni pomembno. Ampak potem smo videli, da moramo biti korajžni. Smo generacija, ki se je tega prva lotila …”
Danes ob 18.00 se bo začelo slavnostno odprtje Plečnikove hiše v Ljubljani, v Cerkljah na Gorenjskem pa bodo ob isti uri odprli rojstno hišo Ignacija Borštnika.
Po dveh letih celovite prenove bodo od danes naprej spet odprta vrata v Plečnikovo hišo na Karunovi 4-6 v Ljubljani. “Arhitektova dediščina še vedno kliče k raziskovanju, zaveza k ohranitvi njegovega domovanja pa neguje spomin na umetnika,” pove kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, obenem tudi avtorica stalne razstave, na kateri se s treh velikih panojev bohotijo Tržnice, Narodna in univerzitetna knjižnica in Plečnikove Žale z vsemi skicami in ostalo dokumentacijo. Nekaj projektov, na primer Mesarski most in Ljubljanski grad, bo oživelo s pomočjo 3D-animacije, razgrnjenih pa bo tudi devet izvirnih načrtov.
“Več materiala bo na ogled na dodatnih ekranih na dotik, da si bo obiskovalec sam v digitalni obliki ogledal Plečnikove skice, načrte in fotografije današnjega stanja objektov. Kronološko smo sledili delu Jožeta Plečnika. Na časovnici bomo predstavili njegove življenjske postaje in dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani ter drugod … čemur sledi tudi zasnova po sobah. V prvi sobi Dunaj in Praga, v osrednji ljubljanska dela. V sosednji pa sledimo Plečnikovim neuresničenim projektom za Ljubljano: z razstavljeno originalno maketo slovenskega parlamenta iz leta 1947 in načrtom za dokončanje Aleksandrovih propilej, zaključka osi Vegove ceste čez Kongresni trg in park Zvezda, prav tako z originalno maketo.”
Nad vsemi drobnimi predmeti znotraj Plečnikove hiše (na primer ravnili, šestili, risalnimi deskami in plovci, na katerih je ostril pisala) je bdela restavratorka-konservatorka Katarina Toman Kracina.
“Teh predmetov je bilo 1118. Plus vsa njegova knjižna zbirka, kar pomeni še dvakrat toliko. Vsi predmeti so bili potrebni preventivne konservacije, nekateri pa tudi restavratorskih posegov. Tu so njegovi osebni predmeti, nekaj garderobe je (čevljev, klobukov, sprehajalnih palic); risarsko orodje, dekoracija, darila, ure … Vse. Osebno mi je bilo zanimivo to, da je imel v svojih predalih spravljenih 22 naočnikov oziroma ščipalnikov, in ko smo odkrili, da je nekatere dobil tudi v Optiki Zajec, smo tam naredili analizo njegove dioptrije in ugotovili, da je bil celo življenje kratkoviden. Ko je imel najslabši vid, je njegova dioptrija znašala -9,75. To je bil nov podatek in nam veliko pove o tem, kako težko je nekatere stvari delal.”
Prvi dedič Jožeta Plečnika je bil njegov nečak Karl Matkovič: duhovnik, ki je imel velike zasluge za gradnjo cerkve Sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Leto dni po Matkovičevi smrti, 1972., je z ustanovitvijo Arhitekturnega muzeja Ljubljana Plečnikova hiša prešla v večinsko last Mestne občine Ljubljana. Slednja je 40 let pozneje odkupila še 180 kvadratnih metrov objekta: njegovo prenovo je nadzorovala Irena Vesel z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Stavbno pohištvo, notranji ometi in vgrajeni les so bili v zelo slabem stanju, je še razkrila Irena Vesel. Toda sodelujoče pri obnovi je od prvega do zadnjega dne vodila misel na izvirno podobo hiše: takšno, kakršno je ob smrti zapustil Jože Plečnik.
“Vsi smo se s spoštovanjem lotili tega objekta: na začetku se ga sploh nismo upali dotakniti! Spraševali smo druge strokovnjake, plečnikoslovce, kaj je in kaj ni pomembno. Ampak potem smo videli, da moramo biti korajžni. Smo generacija, ki se je tega prva lotila …”
O pomenu ohranjanja naravnih habitatov, ki se srečujejo z delovanjem mest, in o funkcijah, ki jih mesto potrebuje za zdravo življenje, razmišlja krajinska arhitektka Maja Simoneti.
Včeraj se je končal spletni 37. Slovenski knjižni sejem, na katerem so obeležili tudi Jubilejnih 80 let Nika Grafenauerja, očeta Pedenjpeda, pesnika, esejista, literarnega zgodovinarja in prevajalca. Niko Grafenauer je akademik, Prešernov nagrajenec, dolgoletni urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga ter ustanovitelj, glavni urednik in direktor ugledne založbe Nova revija. Rojstni dan bo praznoval 5. decembra.
Brane Zorman je soustanovitelj Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti CONA in galerije za zvok, bioakustiko in umetnost Steklenik v rastlinjaku ljubljanskega Tivolija. Sodeluje s številnimi slovenskimi in mednarodnimi umetniki. Je tudi soustanovitelj Radia Cona, ki v občasnih, projektnih oddajanjih raziskuje in širi prostore radijske in radiofonske umetnosti.
O razliki med ostalimi prostori, ki nas obdajajo in prostorom igre v teatru, bodo razmišljali arhitektka, gledališka režiserka in scenografka Meta Hočevar, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič ter Sebastijan Horvat, gledališki režiser.
2. festival zatiranih in zatiralcev - ZIZ s spletnimi dogodki predstavlja mariborsko alternativno gledališko produkcijo. Končal se bo v soboto s sedmo gala podelitvijo nagrad za dosežke na področju alternativne gledališke produkcije.
Leto 1968 velja za čas upora, upanja in domišljije. Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani je pred kratkim izšel zbornik v elektronski in tiskani obliki, ki z različnimi prispevki predstavlja dogodke in podobe študentskega gibanja, kot so ostali v spominu udeležencem in kot jih na drugi strani vidijo nekateri mlajši analitiki. Zbornik prinaša vrsto osebnih spominov in izkušenj iz tistega obdobja in daje podlago za zgodovinski pristop, pravi eden izmed avtorjev in sourednik zbornika, profesor doktor Darko Štrajn. Pod spomini so podpisani po večini udeleženci dogajanj, ki so jih ob 50. obletnici leta 1968 napisali za spletni portal RTVSLO, v novi zbornik pa so vključili tudi mlajše avtorje, ki so te teme obravnavali z vidika različnih humanističnih ved.
Prisluhnimo tišini je oddaja naše televizije, v prvi vrsti namenjena gluhim, naglušnim in gluho slepim, ki je letos obeležila svojo 40-letnico. Zadnjih deset let oddaji urednikuje magistrica Tina Grošelj, ki je tudi scenaristka dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti, o življenju in položaju gluhih in naglušnih pri nas. Najdete ga v arhivu multimedijskega predvajalnika RTVSLO. Še en film pa - poleg branja knjige - na ogled priporoča Tina Grošelj.
Premisleki, kako razmišljamo o prostoru, kritično ali široko. Tokrat, kako se je odnos do parka, gozda spremenil v primeru s tem, kar je pomenil še pred enim letom.
Črna kronika je ena od najbolj spremljanih in razpravljanih vsebin in tako je bilo tudi nekoč, ko so si časopisi s črno kroniko višali prodajo. Mag. Barbara Kalan in Anja Poštrak, kustosinji v Gorenjskem muzeju sta raziskali zgodovino črne kronike na Gorenjskem, ter ugotovili kar nekaj vzporednic z današnjim časom. Prav tako so nekoč imeli zaradi bolezni zaprte meje, policijsko uro in precej pogoste kazni za voznike vozov. Veliko je bilo tožb zaradi žalitve časti, beračenja, dolg jezik in težke besede so posameznika lahko kaj hitro pripeljali pred sodišče, divji lov ni bil dovoljen, niti za preživetje ne. Že od nekdaj so časopisi obširno pisali o temah črne kronike, brez kakršnega koli varovanja osebnih podatkov. Nastopajoči so bili zapisani z imenom in priimkom, včasih celo s podatkom, kje dotični stanuje. Prav nič drugače ni bilo v primerih, ko so se v črni kroniki znašli otroci, na primer zaradi nesreče pri delu. Avtorici razstave o gorenjski črni kroniki, ki je postavljena v Gorenjskem muzeju, sta ob bolj znanih imenih kronike poudarili tudi Vodiško Johanco, verjetno eno najbolj znanih slovenskih slepark.
Konec oktobra je skupina Leonart zaradi sedanjih razmer izdala in prek FB koncertno predstavila drugi album Vrh sveta. Poleg dobre glasbe in filmske serije člani skupine priporočajo tudi zanimivo branje in tradicionalno kulinarično izkušnjo ...
V drugi epizodi javnih prostorov razmišljamo o spremenjenem odnosu do parka in gozdnih površin v času, ko živimo v pandemični družbi
26. MFRU – mednarodni festival računalniške umetnosti – se osredotoča na projekte, ki obravnavajo infrastrukturne aspekte odnosa med računalniškimi tehnologijami in planetarnimi ekologijami. V Mariboru se je začel sredi oktobra, zaradi širjenja epidemije pa so ga preselili na splet. Festivalski program z več kot 40 dogodki bo na spletu trajal do konca leta, pripravili pa so ga v Mladinskem kulturnem centru Maribor in Platformi za sodobno raziskovalno umetnost KonS v sodelovanju z različnimi partnerji. V Mariboru se bo danes začel 10. Mednarodni festival otroškega in mladinskega filma Enimation. Na spletu bo do sobote v osrednjem, tekmovalnem delu predstavil 30 filmov mladih avtorjev z različnih koncev sveta, v sklopu Sveži pa animirane, igrane, dokumentarne in eksperimentalne filme slovenskih ustvarjalcev.
Kakšno je dogajanje na področju kulture v obdobju omejitev? Kakšne so možnosti izposoje knjižničnega gradiva v Knjižnici Novo mesto sta pojasnila direktor Luka Blažič in Petra Kovič, vodja službe za izposojo in delo z uporabniki.
Mag. Barbara Kalan, kustosinja in knjižničarka v Gorenjskem muzeju, v branje priporoča knjigo Kilometer nič, ki jo je partnerica Primoža Rogljiča, Lora Klinc začela pisati na lanski dirki po Španiji.
Razmišljamo o novih konceptih javnega prostora, ki se je, odkar živimo v pandemični družbi, s trga in ulic umaknil v naše dnevne sobe in spalnice. Tudi odnos do parka in gozdnih površin se je spremenil v primeru s tem, kar nam je pomenil še pred enim letom.
Spletna razstava ''Kjer so čebele doma'' na portalih Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja Zagreb sledi strukturi fizične razstave, ki jo je SEM prvič postavil na ogled leta 2018, ob prvem svetovnem dnevu čebel. S fotografijami, besedili in videi razkriva zbirke SEM, osredotočene na bivališča čebel, podaja informacije o avtohtoni kranjski čebeli, predstavlja najpomembnejše osebnosti in dosežke v zgodovini čebelarstva na Slovenskem, pa tudi panje, čebelnjake in poslikane panjske končnice.
Slovenska radijska igra prvič v zgodovini osrednjega evropskega medijskega festivala med finalisti za najboljšo radijsko igro
Radijska igra z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod je finalistka evropskega festivala Grand Prix. Ustvarili so jo na Tretjem programu Radia Slovenija - programu Ars.
Neveljaven email naslov