Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!
Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe
17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.
Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.
Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.”
Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.
Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.
Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.
“Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.
Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.
Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.
Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.”
Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.
Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.
Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.
So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot njegovi ostali zamejski kolegi. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič na nočnem obisku sprehodil z Boštjanom Simčičem.
Nočni program bomo polnili z glasbo - jazzom, gospelom, popevkami, glasbo iz gledališč in muzikalov, sinhronizacijami risanih filmov, plesom, standardnimi in latinskomeriškimi plesi, pedagoškim delom, muzikoloigijo, učenjem petja in še mnogočem. Na nočni obisk je Lucija Grm povabila vsestransko umetnico Leo Bartho Pesek.
Gledališki in filmski igralec Bojan Maroševič je Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor zvest že 24 let. Kot mladenič nas je navdušil v Hladnikovem Sončnem kriku in zanj prejel nagrado za najboljšega mladega igralca. Rojen Jeseničah se v Mariboru zelo dobro počuti, v času zaprtja kulturnih ustanov pa je našel čas za branje, poslušanje klasične glasbe in za pripravo nove monodrame. Vsestranski igralec je zelo dejaven tudi zunaj gledališča, v pogovoru po polnoči pa bomo skupaj prehodili njegovo poklicno pot.
Nocoj bomo v oddaji Sami naši govorili o novem, poostrenemu zakonu o tujcih, ter o omejevanju prehoda državnih mej, kateri najbolj pogosto prizadene prav priseljence iz nekdanje skupne države. Zaradi izjav politikov, ki prav priseljence krivijo za poostritev ukrepov, so delavci iz nekdanje Jugoslavije dodatno izpostavljeni diskriminaciji in sovražnem govoru.
Zgodbe pripoveduje skozi likovno govorico. Njene ilustracije nas nagovarjajo s časopisnih strani kot vizualni politični komentarji vsakdana. Spretna je tudi z besedami, ki jih prepleta s podobami. Lani je izšel njen risoroman Adna, nadaljevanje kratke zgodbe Pismo Adni, v katerem begunska deklica, ki je medetem zraska v dekle, dobi svoj glas.V avtobiografskem romanu Balkanalije je pred leti izrisala svoje odraščanje znotraj migrantske delavske družine v času tranzicije. Z ilustracijami je obogatila številne knjige, mnoge je tudi oblikovala. Samiro Kentrić je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Gostja nocojšnje oddaje Nočni obisk bo igralka Nataša Burger. O njeni življenjski poti, razpeti med Ljubljano in Prago, in njenem pogledu na igro in igralski poklic se bo pogovarjala nočna voditeljica Višnja Fičor.
Tako nekoč kot danes je vtkana v veselje slavja in v žalost pogrebnega rituala, v življenje … beseda, ki je peta. Petje. O tem kaj dobrega nam prinaša v krogotok našega življenja nocoj z gosti: psihologinjo psihoterapevtko Katarino Kompan Erzar, psihiatrom in psihoterapevtom Miranom Možino in nevropediatrom, primarijem Igorjem Mihaelom Ravnikom. Pogovor bo vodila Anamarija Štukelj Cusma. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Naš gost bo tokrat mladi primorski skladatelj in priljubljeni glasbeni pedagog Matej Bonin, nekdaj dijak Umetniške gimnazije v Kopru, še pred kratkim izjemno uspešen, večkrat mednarodno nagrajen študent Akademije za glasbo v Ljubljani, ki je ob koncu leta opozoril nase kot dobitnik pomembnega priznanja Univerze v Ljubljani, zdaj že kot docent, za izjemne dosežke na pedagoškem, raziskovalnem in umetniškem področju. Prislužil si ga je tudi kot koordinator pomembnega čezmejnega projekta treh glasbenih akademij (ljubljanske, dunajske in tržaškega konservatorija), "Swing", s katerim razvijajo programe za kakovosten pouk glasbe na daljavo, ki je v tem Corona času še kako aktualen. Je pa ta čas epidemije nekoliko zaustavil enega njegovih zadnjih skladateljskih projektov, "Gimnastika ne/smisla 2", ki je pred dobrim mesecem doživel zelo uspešen krst na spletu, a žal še ni doživel izvedbe pred občinstvom, ki je bila planirala - ne, ni šala - prav 1. aprila. Matjea Bonina bo v Nočni program Radia Slovenija povabila Lea Hedžet.
Najprej se je rodil, kar je lepo dejstvo, glede na to, kaj vse je nočni gost ponudil občestvu. Pronicljiv filmski, gledališki in televizijski igralec, glasbenik, režiser, pisec pesmi, voditelj, direktor, knjižničar, učitelj, lesar in tabornik Gojmir Lešnjak - Gojc, čigar život je rokenrol, bo tokrat pa čisto zares gost nočnega programa. Z voditeljico Lucijo Grm bosta prerešetala Gojčevo ustvarjalno pot seveda z veliko njegove dobre glasbe.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili štajerskega pevca, klaviaturista in skladatelja Žana Hauptmana, ki je pred kratkim na prvencu Finished, not perfect ponudil izbor avtorskih skladb z vplivi soula in jazza. Tudi sicer pa bo noč polna dobre glasbe in zanimivih zgodb iz sedanjosti in preteklosti.
Trenutno končuje študij violončela v Gradcu, s svojim instrumentom pa potuje po različnih glasbenih poljih. Klasika, seveda, a tudi jazz, improvizacija, sodobna in ljudska glasba. Radovednost in ljubezen ga vodita skozi raziskovanje in odkrivanje neskončnih možnosti instrumenta, ki jih udejanja v različnih zasedbah. Dva odmevna tria sta nastala med študijem v Gradcu. Trio Tempestoso je leta 2019 na tekmovanju Borisa Pergamenščikova v Berlinu, enem najprestižnejših tekmovanj pometel s konkurenco. Koncertu, ki so ga letos marca izvedli v ciklu Glasbene mladine Slovenije GM oder, lahko poslušate v arhivu tretjega programa našega radia. Trio Lumi pa je, kot pravijo sami, skupina treh prijateljev, ki jih povezuje skupna ljubezen do igranja ljudske glasbe. Januarja so izdali album Tere Tere, na katerem zvenijo sveže priredbe ljudskih pesmi in njihove lastne skladbe. Z Urbanom Megušarjem potujemo skozi lepe godbe in njihove zgodbe. Z voditeljico Nado Vodušek pred mikrofonom.
Pa smo spet tam! Ko smo že upali na sladke trenutke svobode, smo se spet znašli v kletki. Spet smo odvisni od svojega notranjega razpoloženja, koliko znamo biti sami s sabo. Da ne boste preveč sami v pozni nočni uri, vas prijateljica Mojca Blažej Cirej vabi na klepet po telefonu. In veste kaj? Teh sedem dni do junija bomo pa že stisnili!
Klara Otorepec, po izobrazbi diplomirana socialna pedagoginja, je novinarka, radijska tehnica in publicistka. Od l. 2014 je sourednica prve feministične radijske oddaje v Sloveniji, Sektorja Ž na Radiu Študent in voditeljica oddaje Kafe sa šlagom. Vodi tudi seminar, ki je namenjen obravnavi klasičnih feminističnih del ter predavanjem o sodobnih oblikah delovanja patriarhalne oblasti in ključnih problemov za feminizem danes. Do nedavnega je sodelovala pri kulturnem društvu prostoRož, ki se ukvarja z vprašanji javnega urbanega prostora. Pravi, da jo v tem kontekstu zanima položaj žensk v arhitekturi in javnem prostoru. Udejstvuje pa se tudi na literarnem področju ter kot piska člankov in recenzentka. Pred mikrofon jo je povabila Martina Tita Mayer.
Gostja tokratnega nočnega programa iz studia Radia Koper bo magistrica psigolije Barbara Čibej Žagar. Profesorica psihologije na srednji šoli, psihoterapevtka, sicer pa vodja enote za psihološko pomoč v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Osrednji pogovor se bo vrtel prav o tem podorčju, kjer psihologi pomagajo reševalcem po težjih in stresnih intervencijah, da predelagjo travmatične situacije. Ob tem pa tudi o težavah, s katerimi se srečujemo v že več kot leto trajajočem soočanju s pandemijo Corona Virusa. K poslušanju nočnega programa vabi INgrid Kašca Bucik.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Nočni gost bo Oliver Tič. Konjičan, ki je pred leti začutil, da mu telo in duha ubija enoličnost vsakdana. Od leta 2013, ko se je podal na pot iskanja meja svoje osebnosti in postal Oli Walker, ima v nogah na tisoče kilometrov. Oktobra 2018 se je odpravil na življenjsko preizkušnjo – od juga Argentine do severa Aljaske. Seveda je bil zaradi razmer tudi on primoran malce spremeniti načrte. Po letu dni čakanja in trenutkov, ki jih je večinoma namenil delu – da si za nadaljevanje poti prihrani čim več denarja – se kmalu vrača v kolumbijski Cali. Tam ga v pasjem hotelu nestrpno čaka psička Carlitos, ki jo je rešil nepredvidljivih in nevarnih ulic Kolumbije. Čez dober teden dni bosta skupaj nadaljevala pot proti Aljaski.
Nocoj bomo v oddaji Sami naši ob zgodbi pesnika Dejana Kobana obiskali hrvaški otok Mljet. Pogovarjali se bomo tudi o arhitektonski uspešnici, ljubljanskem islamskem kulturnem centru, za katerega so arhitekti Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christophe Riss lani dobili Plečnikovo nagrado, pred kratkim pa še eno pomembno mednarodno priznanje.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
V prvih minutah ponedeljka se bomo veliko potepali in pokukali v panogo, ki je v zadnjem letu - obstala. Dr. Ljubica Knežević Cvelbar je redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, gostujoča profesorica na več kot tridesetih univerzah po svetu, raziskovalka, svetovalka in vsestranska strokovnjakinja na področju turizma. Seveda ne bomo mogli mimo vprašanja, kako je v turizem, na vseh nivojih, zarezalo zadnje leto, pogovarjali se bomo o trajnostnem turizmu, o razvoju, prihodnosti in pa o njenih potovanjih - tistih z nahrbtnikom, ki odkrivajo neznane kotičke, in tistih, ki človeka peljejo po življenjski in delovni poti. Prof. dr. Ljubico Knežević Cvelbar je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Matej Grahek je akademski glasbenik, soloflavtist Orkestra Slovenske filharmonije in velik ljubitelj jadranja, morja in narave na splošno. Lani se je z 8-člansko odpravo na katamaranu odpravil čez Atlantski ocean. Svoje izkušnje pa se je v obliki potopisa Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu odločil deliti tudi s širšo javnostjo. V knjigi bralca popelje v notranji svet doživljanja, spraševanja o sebi in družini, hkrati pa z opisi odnosov med posadko riše lok človeškega sobivanja in spreminjanja na tako majhnem prostoru, kot je katamaran. Kaj vse se je dogajalo na 23-dnevni odpravi? Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Neveljaven email naslov