Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trener sabljanja Luka Antončič

07.12.2015

Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!

Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe

17 let sabljanja

17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.

Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.

Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.

Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.

Prva slovenska olimpijska medalja je bila sabljaška

Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.

Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.

Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.

Levičarji imajo pri sabljanju prednost

Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.

Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.

Viteško vedenje do nasprotnika

Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.” 

Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.

Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.

 “Spoznal sem svojega idola”

Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.

So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Trener sabljanja Luka Antončič

07.12.2015

Starodavna tradicija mečevanja in viteško vedenje do nasprotnika. To sta osnovi sabljanja, enega od štirih športov, ki so bili prisotni na vseh olimpijskih igrah moderne dobe. Tudi prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač. S športom, o katerem bomo govorili v noči iz nedelje na ponedeljek, se Luka Antončič ukvarja že 17 let. Darji Pograjc bo trener sabljanja v Nočnem obisku zaupal, zakaj so praviloma levičarji pri sabljanju v prednosti in zakaj so na mednarodnih tekmovanjih italijansko sabljači pogosto označeni za »želve«. Pridružite se nam po polnoči!

Šport, ki je bil prisoten na vseh olimpijskih igrah moderne dobe

17 let sabljanja

17 let sabljanja in 5 let trenerskega dela. Absolventa Fakultete za šport, sabljača in trenerja sabljanja Luko Antončiča lahko danes s floretom v roki srečate v Športnem društvu Tabor ali v Sabljaškem klubu Erazem. A začetek Lukove sabljaške poti ni bil pretirano glamurozen in vsekakor ni napovedoval, da bo sabljanje zavzelo tako pomembno vlogo v njegovem življenju.

Ni bil to točno določen dogodek. Da bi si ogledal kakšen film, recimo Trije mušketirji ali pa zdaj popularen Star Wars, pa bi se odločil zaradi tega za sabljanje. Na šoli je bil sabljaški krožek, tam sem se spoznal s sabljanjem in vse do danes vztrajam.

Luka opozarja na slabo prepoznavnost sabljanja v Sloveniji: “Po tujini je sabljanje definitivno bolj razširjeno kakor pri nas.

Ko pogledam neko borbo med dvema res vrhunskima sabljačema, ki vse delata izjemo hitro, natančno in že v naprej predvidevata, kaj bosta naredila … jih jaz občudujem. Medtem ko nekdo, ki pa ne pozna, samo vidi, da sta se hitro približala, zasvetile so lučke, sodnik je nekaj odmahal z rokami.

Prva slovenska olimpijska medalja je bila sabljaška

Če ne zaradi drugega, bi morali sabljanje pri nas bolje poznati zato, ker so se ravno na področju sabljanja začeli prvi slovenski olimpijski dosežki. Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko.

Leta 1912 je kot član avstro-ogrske ekipe na olimpijskih igrah v Stockholmu osvojil olimpijsko medaljo. Sicer ne posamično, v ekipnem tekmovanju. Pač prvi Slovenec, ki je prišel do olimpijske medalje.

Korenine, zgodovino zagotovo imamo, to je naš plus. Zdaj moramo pa to še prenesti v sedanjost, da bomo mogoče kdaj tudi v sedanjosti blizu temu, kar je njemu uspelo,” doda Luka Antončič. Sabljanje se od takrat na področju sojenja in dodeljevanja točk precej spremenilo. Včasih je sabljaško borbo spremljalo kar 5 sodnikov, ki so se zanašali predvsem na svoje oči. Danes vse poteka elektronsko.

Levičarji imajo pri sabljanju prednost

Precej specifična za ta šport sta moč in gibljivost tiste strani telesa oz. roke, v kateri sabljač drži floret, sabljo ali meč. “Pri meni, ki imam že toliko let treninga, se to zagotovo močno pozna. V moči in v gibljivosti. Celo, če bi šel meriti obseg stegna, se vidi razlika,” razloži trener sabljanja.

Najpogostejši vzorec sta dva desničarja. To je nekako normalen par. Če se pa pomerita desničar in levičar, je pa desničarju čudno, zato ker sablja z manj levičarji. Levičarju je pa normalno. Zakaj? Zato, ker levičar večinoma sablja z desničarji.

Viteško vedenje do nasprotnika

Čeprav vsak sabljač sledi eni izmed treh sabljaških šol (francoski, italijanski in španski) pa ima vsak sabljač svoj unikaten stil sabljanja. Osnova, ki se vse do danes pri tem športu ni spremenila, pa je častno vedenje, ki ga trenerji učijo vse od začetka: “Zagotovo se to pokaže že na samem treningu, kjer pač spodbujamo to spoštovanje in disciplino.” 

Drugače med samo borbo je pa zelo jasno določeno. Sabljača se pred začetkom borbe pozdravita z orožjem, pozdravita tudi sodnika, če ga imamo na tej borbi. Po končani borbi se spet sabljača postavita vsak na svojo začetno točko, snameta maski, se ponovno pozdravita, pozdravita sodnika in pa publiko, če je.

Ob koncu tekme se tudi rokujeta, s čimer se zahvalita za borbo. V 17. stoletju je bil namen dvobojevanja s sabljanjem drugačen kot danes. Dvobojevalci so iskali pravico, resnico. Od tod verjetno izvira omenjena viteška nrav, ki jo danes poosebljamo s pozdravi pred in po borbi.

 “Spoznal sem svojega idola”

Z evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakom Italijanom Antoniem Baldinijem se je Luka Antončič prvič srečal na evropskem prvenstvu v Zagrebu leta 2013. Zgodilo se je, da ravno tekma z Lukovim idolom ni bila zabeležena na kameri. Prijatelji so mu zato pripravili presenečenje in v okviru ene izmed komercialnih televizijskih oddaj Baldinija pripeljali v Ljubljano.

So me povabili kot gosta, ki naj bi predstavil sabljanje. To je bilo pa v bistvu samo presenečenje, da so Andreo povabili v Slovenijo in sva – pod pretvezo, da je nekdo drug – še enkrat sabljala. In je zdaj to posneto.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


20.12.2020

Jernej Jelen

Jernej Jelen, doma s savinjsko-šaleškega konca, je svojo fotografsko pot začel kot ulični fotograf, iskrica med njim in modno fotografijo pa je preskočila že ob koncu srednje šole. Ponosen je na to, da je bil prvi Slovenec na moškem tednu mode v Milanu, kjer je dobil neprecenljive izkušnje. Letos se je lotil tudi posebnega projekta, s katerim je hotel pokazati lepoto slovenskih igralk, a drugače, kot smo ga vajeni. Zase pravi, da je človek, ki sanja v oblakih, a hkrati stoji trdno na tleh. In čeprav je fotograf in je v svoj objektiv ujel že številne, tudi slavne osebe, se sam ne mara fotografirati. Prisluhnite pogovoru z Jernejem Jelenom, na nočni obisk s sobote na nedeljo ga je povabila voditeljica Tadeja Bizilj.


19.12.2020

David Terčon

Na nočni obisk pride kraški književnik David Terčon, ki je v samozaložbi izdal peto samostojno knjigo, pesniško zbirko z naslovom Vračanje v gnojnico sanj. Z njo nam v branje ponuja 60 raznorodnih pesmi, nastalih po vzoru nadrealizma in absurda, ki jih uvršča v šest ciklov. Poleg poezije in proze piše tudi aforizme in novinarske članke. Njegove prve literarne objave segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. O odnosu do sveta in temah, ki ga nagovarjajo, bosta v nočnem programu govorila z Vesno Potočar Godnič.


18.12.2020

Irena Vidic

Po dolgem času bo naša gostja ena izmed najboljših jazzovskih pevk prve generacije jazzovskega oddelka Srednje glasbene šole v Ljubljani. Irena Vidic pa je tudi flavtistka, dolgoletna članica ansambla Alpski kvintet, učiteljica glasbe in še kaj. Kaj pomeni 'še kaj', bo Ireno Vidic spraševala Lucija Grm.


17.12.2020

Igor Plohl

V prvi uri četrtka bomo prisluhnili geografu, sociologu in mladinskemu pisatelju Igorju Plohlu. Po nesrečnem padcu z lestve pred dvanajstimi leti je postal paraplegik, prvo obdobje po nesreči je opisal v svojem avtobiografskem romanu z naslovom : Ne domišljaj si. V njem opozarja na posledice poškodbe hrbtenjače in osvešča bralce o življenju in potrebah invalidov. Letos pa je predstavil tudi svojo novo slikanico z naslovom: Lev Rogi v Afriki. V nadaljevanju noči bomo slišali pogovor s prejemnikoma najvišje državne nagrade za znanstvenoraziskovalne dosežke, profesorjema z Univerze v Mariboru, dr. Samom Kraljem in dr. Darkom Goričancem. Metka Lipnik s Ptuja pa nam bo predstavila lepote Tajske in Kambodže.


16.12.2020

Martin Ramoveš

Ste že poslušali pesem v stripu? Ali gledali strip v pesmi? Če ste odgovorili nikalno, ne zamudite nočnega pogovora na prvem. V njem se bo razkrilo, da lahko užijete oboje hkrati in to ne le enkrat. Med poslušanjem muzike boste lahko listali stripe. In obratno. Morda bodo to Nesojeni kavboji, album avtorskih pesmi z odlično zasedbo glasbenikov, morda Astronavti, solistični kitarsko-vokalni potep po vesolju muzike, prav tako pospremljen s risano pripovedjo. Zadnji album, ki je izšel lani, je Martin posvetil Ivanu Robu, satiriku in pesniku iz prve polovice prejšnjega stoletja. Uglasbil je njegovo liriko in v stripu izrisal Robovo biografijo. Prisluhnite radijskemu portretu kantavtorja in striparja Martina Ramoveša v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.


14.12.2020

Mi delamo ponoči

Za večino je noč čas za počitek in spanje, kar pa ne velja za goste tokratnega Nočnega obiska. Druži jih nocojšnja delovna noč. Ines Ćeman dela v nočni izmeni na bencinskem servisu, Sandi Kos in Ivan Kovač sta carinika – eden v Kopru, drugi na Obrežju. Tomas Felkar je dežurni gasilec, Tomi Mlakar dela na Upravi za pomorstvo, Janez Zupančič pa v Darsovi avtocestni bazi. V nočnem programu jih bomo poklicali na njihovo delovno mesto in z njimi poklepetali. Radijski poslušalci pridružite se nam tudi vi.


13.12.2020

Martin Roser - Nocni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


12.12.2020

Jadran Čalija

V nočnem programu iz studia Radia Koper, Jasna Preskar gosti Jadrana Čalijo. Več tem bosta obdelala, še posebej pa eno, sindikalizem. Jadran Čalija je namreč velik del svoje kariere deloval prav na tem področju, tudi v obdobju osamosvajanja in postavljanja novih temeljev. Slišali boste, s kakšnimi izzivi so se takrat soočali sindikalisti in kako so bili pri tem uspešni.


11.12.2020

Lenka Gložančev

V nocojšnji oddaji Nočni obisk gostimo prevajalko Lenko Gložančev, ki je že kot desetletno dekle izdalo svojo prvo knjigo, kratek roman s triintridesetimi poglavji, v katerem se tekoče prepletata dve vzporedni, a medsebojno prepleteni zgodbici, ki se iztečeta v srečen konec. Črke, besede in ljudje še danes ostajajo del njene poklicne poti, ki jo uspešno združuje z raziskovanjem sveta. Kakšen bi bil svet brez prevajalcev, kako zahteven je prevajalski poklic, ki je nemalokrat tudi prekarne narave, kako nad črkami in besedami navdušiti naše najmlajše in kako znanje jezikov odpira vrata drugih svetov in kultur. Lenko Gložančev bo takoj po polnoči gostil Peter Močnik.


10.12.2020

Urška Šobak

Na nočni klepet prihaja Urška Šobak, ki zase pravi, da je raziskovalka življenja. Ker obožuje potovanja, je študirala turizem. Uresničila pa si je tudi svojo otroško željo. Zbira namreč recepte babic in po njih pripravlja dobrote. V našem studiu bo tako dišalo po prav posebnem božičnem kruhu z drožmi, ki ga boste lahko pripravili tudi sami, saj vam bo izdala tudi recept za pripravo. Rada pa tudi kvačka, bere in vrtnari. Zanimivo bo.


09.12.2020

Kolumnistka in pisateljica Slobodanka Đuderija

V oddaji Sami naši gostimo prevajalko, ki je v slovenski jezik pripeljala enega najbolj pomembnih avtorjev regije, Miljenka Jergovića. Predstavili vam bomo knjigo Nikola Tesla: Potovanja, ter kolumnistko in pisateljico Slobodanko Bobo Đuderija in njen tekst o pomembnosti dobrote, ki ga mediji masovno pripisujejo Nikoli Tesli. Govorila je o svoji novi knjigi, o tem, kako se bori proti lažnim novicam, ter o kraji avtorskih pravic.


09.12.2020

Jernej Ban

Matematika velja za enega najmanj priljubljenih predmetov tako v osnovni kot v srednji šoli. Kar ni povsem upravičeno. Vsekakor to ne velja ne za gosta ne za voditeljico nocojšnjega nočnega programa. Z Jernejem Banom, ki poučuje matematiko na novomeški gimnaziji, tudi o tem, kako so se učitelji in dijaki prilagodili na ukrepe zaradi pandemije - pa tudi o glasbi. Ki je z matematiko zelo povezana - kot pravzaprav vse drugo.


07.12.2020

Blaž Šter

Kamorkoli gremo, je z nami. Kljub temu, da se nam kdaj zdi, da se na vreme spoznamo vsi in je že pregovorno lahko iztočnica za vsakršen pomenek, se za njim skriva cela znanost. In brez vremena v prvih minutah ponedeljka ni šlo. Na nočnem obisku se nam je pridružil meteorolog Blaž Šter, ki ga poslušalke in poslušalci lahko pogosto slišite v naših jutranjih vremenskih informacijah. Vreme z besedami in fotografijami poljudno bliža tudi prek družbenih omrežij, sam pa ga najraje občuduje kje z razgledne višine. Več o tem, o napovedovanju, zanimivih pojavih, trendih in svojem doživljanju dela in okolja nam je Blaž Šter pripovedoval malo po polnoči. Na nočni obisk ga je povabila Mojca Delač.


06.12.2020

Miklavževanje v nočnem programu

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.12.2020

David Cigoj

V nočnem programu iz novogoriškega studia Radia Koper bomo gostili sociologa, sicer doktoranda, Davida Cigoja, avtorja knjige z naslovom Razvoj zavesti, v kateri razdeljuje novo razumevanje procesov, ki gradijo boljše življenje in boljši svet. Zanimiv, razmišljujoč človek, ki s svojo obsežno knjigo opozarja, da bomo le skupaj lahko premagali vse, kar se je na različnih področjih zgrnilo na človeštvo. Ingrid Kašca Bucik, ki bo tokrat povezala nočni program, prijazno vabi v našo družbo.


04.12.2020

Nočni obisk, 4. 12. 2020

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


03.12.2020

Marinka Vovk

Gostja nočnega programa bo doktorica Marinka Vovk, okoljska raziskovalka in direktorica slovenske mreže Centrov ponovne uporabe. V luči pravkar končanega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo osvetlili največje ekološke probleme sodobnega sveta. Eden od njih je tudi konflikt ekologije in gospodarstva. So rešitve v projektih socialne vključenosti, zmanjševanju tveganja revščine, trajnostnem načinu življenja in zelenem podjetništvu? Vprašali se bomo tudi, ali je mogoče v ekologiji najti nova delovna mesta in kako naj zmanjševanje odpadkov postane trend, naša zavestna odločitev. Kako zmanjšati vse tisto, česar v življenju ne potrebujemo? Kako se otresti t. i. občutka prisile nakupa, da bi lahko razbremenili svoje življenje in okolje, v katerem živimo? O vsem tem – po polnoči. Vabljeni k poslušanju.


02.12.2020

Tine Grgurevič Bowrain

Trinajst glasbenikov na odru in polna dvorana. Večer odpre klavirski performans pianista in skladatelja Draga Ivanuše – Deset minut sreče. Sreča se nato le še stopnjuje in lebdi v zraku še dolgo potem, ko se oder izprazni. Nikomur se ne mudi domov. Koncert, ki je sredi februarskega mraza vsem čutom odprl vrata pomladnemu prebujenju. Zgodilo pa se je zaprtje. Načrtovanih ponovitev zato še ni, je pa posnetek. Zvočni in vizualni posnetek večera sodobne glasbe pianista, skladatelja in producenta Tineta Grgureviča. Skozi njegovo novo avtorsko ploščo, ki je nastala s sodelovanjem številnih vrhunskih glasbenikov, bo z Bowrainom potovala Nada Vodušek.


Stran 49 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov